Aularches miliaris je kobilica, ki jo najdemo v južni in jugovzhodni Aziji. Zaščitena je z močno kemično obrambo, njena opozorilna barva pa opozarja na njen neprijeten okus.

Ko ga vznemirijo ali zgrabijo, s prsnimi deli močno šumi. Če ga stisnemo, začne oddajati strupeno peno. Izsteklja bistro viskozno sluz neprijetnega vonja in grenkega okusa, ki je rahlo alkalna in vsebuje veliko mehurčkov. Ta pena izvira kot močan curek iz odprtin v prsnem košu, iz drugih telesnih odprtin (skupaj jih je deset) pa bolj nežno. Pena se nabere okoli žuželke in jo delno prekrije.

Izhodišče in videz

Aularches miliaris spada med pyrgomorfide (družina, kamor sodijo nekatere kobilice z opozorilnimi barvami). Odrasle živali so po velikosti srednje velike do večje kobilice; pogosto so vidne njihove izrazite barve, ki delujejo kot opozorilo za morebitne plenilce. Barvne kombinacije vključujejo kontrastne in močne odtenke, ki signalizirajo, da je žuželka neprijetna ali strupena za ugriz.

Obrambni mehanizem

Najbolj znana lastnost te vrste je proizvodnja penaste sluzi, ki jo kobilica izloča ob grožnji. Pena je bistro viskozna, z značilnim neprijetnim vonjem in grenkim okusom; omenjena alkalnost in obilica mehurčkov prispevata k penastemu videzu. Izločanje izvira iz posebnih žlez in odprtin predvsem v prsnem delu, pri močnem vznemirjenju pa nastane tudi iz drugih odprtin po telesu. Pena se lahko izstreli v curek in nato obda žuželko, kar zmanjša možnost, da bi plenilec uspel nadaljevati napad.

Vpliv na plenilce in varnost za ljudi

  • Pena deluje kot kemična obramba: preprečuje, da bi plenilci (npr. ptice, plazilci ali majhni sesalci) zaužili kobilico zaradi neprijetnega okusa in možne dražeče ali odvratne kemijske sestave.
  • Za ljudi pena običajno ni usodna, vendar lahko povzroči neprijetnosti: draženje kože ali oči ob neposrednem stiku in močan neprijeten vonj. Če pride do stika z očmi ali kožo, je priporočljivo takoj sprati z veliko vode.

Prehrana in življenjski slog

Aularches miliaris je rastlinojed in se prehranjuje z različnimi zelenimi rastlinami, grmičevjem in travo. Kot večina kobilic ima nepopolno preobrazbo (hemimetabolija): življenje poteka skozi stadije jajčec, nimf in odraslega insekt­a, pri čemer nimfe spominjajo na odrasle in postopoma pridobivajo krila.

Razmnoževanje in razvoj

Samice običajno odlagajo jajčeca v zemljo ali v rastlinsko podlago v obliki skupnih paketov (kopulacijski in ležeči vzorci se razlikujejo glede na okolje). Jajčeca prezimijo ali preživijo sušnejša obdobja, nato se izležejo nimfe, ki skozi več ličink prehajajo v odraslo obliko.

Razširjenost in habitat

Vrsta živi v različ­nih tipih habitatov v južni in jugovzhodni Aziji, pogosto v travnatih prostorih, ob robovih gozdov, na kmetijskih površinah in v grmičevju. Najpogostejše so tam, kjer je na voljo dovolj hrane in primerna skritišča.

Razmerje s človekom in varstvo

Splošno gledano Aularches miliaris ne predstavlja velikega tveganja za ljudi, vendar jo je pri rokovanju treba obravnavati previdno zaradi obrambne pene. V nekaterih regijah je ta vrsta prepoznavna zaradi svojega videza in edinstvenega obrambnega vedenja, kar jo naredi zanimivo tudi za naravoslovce in ljubitelje entomologije. Ni pa pogosto predmet posebnih konservacijskih ukrepov; lokalni status varstva je odvisen od posameznih držav in sprememb v habitatu.

Zanimivosti

  • Pena, ki jo izloča kobilica, je redka v svetu žuželk in zato predmet zanimanja pri preučevanju evolucije obrambnih mehanizmov.
  • Opozorilne barve so primer aposematizma — vizualnega signala, ki pove plenilcem, da je žrtev neprijetna ali strupena.

Če vas zanima opazovanje ali fotografiranje te kobilice, je najbolje opazovati jo na razdalji in se izogniti dotiku, da ne bi povzročili izločanja pene ter razbremenili žival za stres.