Atlantski jadralec (Istiophorus albicans) — opis, razširjenost in hitrost
Atlantski jadralec (Istiophorus albicans) je vrsta morske ribe iz družine Istiophoridae reda perciformes. Živi v Atlantskem oceanu in Karibskem morju, od površine do globine 200 m (656 čevljev). Ne pojavlja se na velikih območjih osrednjega dela severnega Atlantika in osrednjega dela južnega Atlantika. Atlantski jadralec je v sorodu z marlinom.
Opis
Atlantski jadralec ima vitko, vretenasto telo z dolgim, izbočenim kljunom (»kljunasto« obliko) in veliko, visokim hrbtnim plavutjem, imenovanim jadro (sail), ki lahko vznemirjenem ali med lovom doseže večino višine trupa. Ko je miren, plavut običajno spusti. Barva hrbtnega dela je temno modro-črna z modrimi ali vijoličnimi odsevi, trebušni del pa je srebrno bel. Ob motnjah se na telesu pojavijo navpične temnejše črte oziroma lisaste vzorce, kar osvetli učinek jata in zmede plena.
Odrasli posamezniki običajno merijo okoli 1,5–3 m vključno s kljunom; spremenljivost v velikosti je odvisna od starosti in habitatnih razmer. Masa se lahko močno razlikuje med posamezniki in populacijami, pri velikih primerkih pa doseže več deset kilogramov.
Razširjenost in habitat
Atlantski jadralec naseljuje tople in zmerno tople vode Atlantskega oceana, zlasti obalna in odprtomorska območja v tropih in subtropih ter povezana območja Karibskega morja. Pogosto ga najdemo v bližini površine, kjer lovi, vendar se lahko potopi tudi do približno 200 m. Njihova razširjenost ni enakomerno razporejena; izpuščena so velika območja osrednjega severnega in južnega Atlantika, kjer jih redkeje srečamo.
Prehrana in vedenje
Atlantski jadralec lovi predvsem manjše pelagične ribe, pogosto v jatah. Med njegovimi glavnimi plenilci so sardine, sardele in skuše. Poleg rib se prehranjuje tudi z raki in glavonožci. Pri lovu jadralci pogosto uporabijo svojo veliko hrbtno plavut in kljun: z dvigom jader in usmerjanjem jate ter z udarjanjem ali režanjem s kljunom plen razdrobijo in zmedejo, kar olajša pobiranje posameznih rib.
Vedenje vključuje tako posamezne kot skupinske strategije; včasih se združujejo v jate, da bi lažje obkolili in zlovili večje koncentracije plena. Mladi osebki so pogosto povezani s plutjem ali drugimi površinskimi strukturami, kjer najdejo hrano in zavetje.
Razmnoževanje
Razmnoževanje poteka v toplih mesecih; vrste drstijo pelagične ikre, ki plavajo v odprtem morju. Ikre in ličinke so planktonske ter se razvijajo plavajoče, dokler se mladi ne dosežejo dovolj velike velikosti in spretnosti za samostojno življenje. Spolna zrelost in življenjska doba sta odvisni od okolja in ribolovnega pritiska; v populacijah z močnim izlovom lahko pride do sprememb v sestavi in starostni strukturi populacije.
Hitrost in mehanika plavanja
Atlantski jadralec je pogosto omenjen kot ena najhitrejših rib. V 20. letih 20. stoletja so poročali o zelo visokih ocenah hitrosti, tudi do 111 km/h, vendar so te vrednosti močno sporne zaradi metodologije meritev. Kasnejše, večinoma bolj konservativne ocene so navajale hitrosti med približno 37 in 55 km/h. Najnovejše študije, ki temeljijo na natančnejšem merjenju z uporabo videoanalize, telemetrije in hidrodinamičnih izračunov, kažejo, da jadrnice verjetno ne presegajo hitrosti okoli 36 km/h (22 mph) v kratkih vzgibih.
Razprava o hitrosti izhaja iz različnih meril (kratek eksplozivni šprint proti daljšim intervalom, pogoji v vodi, upoštevanje zračnega naboja in merilnih napak). Ne glede na to ostaja jadralec izjemno hiter in prehransko dobro prilagojen plavalec, ki zaradi svoje oblike telesa, močnih mišic in velikih plavuti lahko izvaja hitre pospeške in okretne manevre pri lovu.
Ribolov, gospodarski pomen in varstvo
Atlantski jadralec je pomemben za športni ribolov zaradi svoje hitrosti in borbenosti na trnku; zato je pogosto cilj rekreativcev in turističnih panog. Hkrati je tarča tudi komercialnega ribolova, neposredno ali kot stranski ulov pri drugih vrstah. Zaradi tega so populacije v nekaterih območjih pod pritiskom.
V odgovor na ribolovni pritisk so nekatere države in organizacije uvedle upravljanje, kvote, sezonske omejitve in programe »tag-and-release« (oznaka in izpust), da bi zmanjšale umrljivost in bolje spremljale populacije. Zaradi spremenljivosti podatkov o razširjenosti in pritiskih je spremljanje in znanstvena ocena stanj populacij še vedno pomembna za dolgoročno ohranitev vrste.
Povzetek
- Atlantski jadralec (Istiophorus albicans) je hitro plavajoča, pelagična riba z značilnim velikim hrbtnim jadranjem in dolgim kljunom.
- Živi v Atlantskem oceanu in Karibskem morju, predvsem v toplih in zmerno toplih vodah, prednostno blizu površine do približno 200 m globine.
- Prehranjuje se z jadratimi ribami, raki in glavonožci ter uporablja jadranje in kljun pri lovu.
- Ocene vrhunske hitrosti so predmet razprav; zgodovinske zelo visoke številke so bile revidirane in sodobne meritve kažejo veliko, a manj ekstremno hitrost (okoli 36 km/h v kratkih izbruhih).
- Je pomemben za športni in v nekaterih regijah tudi za komercialni ribolov; ohranitvene ukrepe in upravljanje je treba prilagajati na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov.
Opis
Atlantski jadralec je kovinsko modra riba z veliko hrbtno plavutjo v obliki jadra ter dolgim in koničastim smrčkom v obliki puščice. Na zgornjem delu je temno modrikasto-črna, ob straneh pa svetlejša (nasprotno senčenje). Po bokih je približno dvajset modrikastih vodoravnih črtPodrepje je srebrno belo. Repna plavut je močno viličasta. Plavuti so modrikasto črne, sprednja hrbtna plavut pa je posuta z majhnimi črnimi pikami. Osnove analnih plavuti so blede.
Dolžina te ribe je do 3,15 m, največja objavljena teža pa 58,1 kg.
Raziskave so pokazale, da se jadrnice, ki lovijo jate sardin, v veliki meri zanašajo na prikritost in hitre udarce ali udarce z rostrumom, da začasno onesposobijo plen in olajšajo ujetje majhnega plena. Predvideva se, da kljun poveča hidrodinamične lastnosti ribe in celo odganja plenilce. Vendar pa je dobro dokumentirano, da jadralne ribe uporabljajo kljun za lov.
Ernest Hemingway v štiridesetih letih 20. stoletja v Key Westu na Floridi, ZDA, z ujetim atlantskim jadrnikom
Razširjenost in habitat
Atlantski jadralec je pelagična riba tropskih in zmernih voda Atlantskega oceana. Razširjena je od približno 40° s. š. v severozahodnem Atlantiku do 40° j. š. v jugozahodnem Atlantiku in od 50° s. š. v severovzhodnem Atlantiku do 32° j. š. v jugovzhodnem Atlantiku. Je selitvena vrsta, ki se giblje po odprtem oceanu in v Sredozemskem morju. Njegovo globinsko območje je od toplih površinskih voda do približno 200 m (656 čevljev).
Taksonomija
Nekatere avtoritete priznavajo le eno vrsto jadrnice, Istiophorus platypterus, pri čemer se I. albicans obravnava kot sinonim za I. platyperus.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je atlantski morski list?
O: Atlantski jadralec je vrsta morske ribe, ki spada v družino Istiophoridae reda Perciformes.
V: Kje je mogoče najti atlantskega jadralca?
O: Atlantskega jadralca je mogoče najti v Atlantskem oceanu in Karibskem morju, od površine do globine 200 metrov (656 čevljev).
V: Ali se atlantski jadralec pojavlja na vseh območjih Atlantskega oceana?
O: Ne, atlantski jadralec se ne pojavlja na velikih območjih osrednjega dela severnega Atlantika in osrednjega dela južnega Atlantika.
V: S čim je povezan atlantski jadralec?
O: Atlantski jadralec je v sorodu z marlinom.
V: Kako hitro lahko plava atlantski jadralec?
O: V 20. letih prejšnjega stoletja so s testi ocenili, da je atlantski jadralec sposoben kratkega šprinta do 111 kilometrov na uro, čeprav so bolj uveljavljene konzervativnejše ocene, da je njegova hitrost 37 do 55 kilometrov na uro. Novejše študije celo kažejo, da jadrnice ne presežejo hitrosti plavanja 36 km/h (22 mph).
V: Kaj lovijo jadralne ribe v Atlantiku?
O: Atlantske jadrnice lovijo ribe v jatah, kot so sardine, sardele in skuše, hranijo pa se tudi z raki in glavonožci.
V: Kakšno je globinsko območje atlantskega jadralca?
O: Atlantski jadralec se zadržuje od površine do globine 200 metrov (656 čevljev).
