Dvojnonoge
Stonoge so zelo dolga vrsta členonožcev. Stonoge so členaste. Večina jih ima od 20 do več kot 100 členov in imajo sploščeno telo. Razen prvih nekaj segmentov ima vsak segment dva para nog, saj je vsak segment posledica združitve dveh segmentov.
Do zdaj je bilo opisanih približno 12.000 različnih vrst stonog, od tega je bilo identificiranih 10.000 vrst, po ocenah pa je na Zemlji skupno 80.000 vrst stonog. Te živali so detrivore, ki se prehranjujejo s tistim, kar ostane od rastlin.
Njihova hrana so večinoma razpadajoči listi in druge odmrle rastlinske snovi. Stonoge niso strupene, vendar imajo mnoge vrste žleze, ki proizvajajo dražilne tekočine, ki lahko pri nekaterih posameznikih povzročijo alergijske reakcije. To jih varuje pred tem, da bi jih zaradi počasnega gibanja nenehno jedli. Na splošno niso škodljivci, čeprav lahko ta bitja včasih pojedo mlade sadike v rastlinjakih. Xenobolus carnifex je znan po tem, da pogosto napade slamnate strehe v Indiji. Več vrst roji po hišah in kmetijah ter povzroča škodo.
Nekatere stonoge imajo kljunčke, ki jim omogočajo, da neposredno plenijo rastline.
Osnovni obrambni mehanizem stonog je, da se zvijejo v spiralni krog in s kožo, podobno oklepu, zaščitijo svoje občutljivejše organe pred poškodbami. Stonoge lahko za zaščito izločajo tekočine, ki lahko plenilce opečejo.
Ščetinaste stonoge nimajo oklepu podobne kože, temveč ščetine (majhne bodičaste dlake), ki jih ščitijo pred žuželkami, podobno kot se ščetina odcepi, ko prečka telo mravlje.
Od stonog jih zlahka ločimo, ker se gibljejo hitreje, imajo le en par nog na segment in se prehranjujejo z živalmi in ne le z rastlinami, čeprav je zelo malo vrst stonog vsejedih, ki se prehranjujejo z žuželkami, deževniki ali polži.
Znanstveniki, ki preučujejo stonoge, se imenujejo diplopodologi, znanstveno preučevanje stonog (podobno kot astronomija ali biologija) pa diplopodologija.
Pred 428 milijoni let je živela vrsta stonoge Pneumodesmus newmani, prva živalska vrsta, ki je stalno živela na kopnem.
Habitat
Stonoge so najpogostejše v vlažnih listnatih gozdovih zmernega pasu, pogosto pa jih najdemo tudi v iglastih gozdovih in visokogorskem alpskem okolju, nekatere vrste živijo v puščavah, še manj pa v jamah. Veliko jih živi pod kamni, odpadlim listjem in v skladovnicah lesa ter na drugih temnih vlažnih mestih v gozdovih.
Nekatere vrste ščetinastih stenic živijo v običajnih majhnih razpokah drevesnega lubja.
Stonoge in ljudje
Stonoge zaradi svoje rastlinojedske (rastlinojedske) in pri nekaterih vrstah omejene vsejedske sposobnosti ne grizejo ljudi, čeprav lahko nekatere obrambne tekočine, ki jih izločajo, povzročijo manjše draženje in opekline na človeški koži. Na očeh so te lahko veliko hujše, neposredna izpostavljenost pa lahko povzroči zelo hude težave.
Pojavljajo se tudi v različnih folklornih izročilih, zdravilih in tradicionalnih uporabah po vsem svetu.
Galerija
· 
Stročnica, Zahodni Gati, Indija
· 
Številne stonoge - najdene pod skalo
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so stonoge?
O: Stonoge so vrsta členonožcev, ki imajo členasto telo in običajno od 20 do več kot 100 členov.
V: Koliko vrst stonog je bilo ugotovljenih?
O: Do zdaj je bilo opisanih približno 12 000 različnih vrst stonog, od tega je bilo identificiranih 10 000 vrst. Ocenjuje se, da je na Zemlji skupaj 80.000 vrst stonog.
V: Kaj jedo stonoge?
O: Stonoge se prehranjujejo predvsem z razpadajočimi listi in drugimi odmrlimi rastlinskimi snovmi. Nekatere vrste so lahko tudi vsejedi in se hranijo z žuželkami, deževniki ali polži.
V: Ali so stonoge strupene?
O: Na splošno ne, vendar imajo nekatere vrste žleze, ki lahko proizvajajo dražilne tekočine, ki lahko pri nekaterih posameznikih povzročijo alergijske reakcije kot obrambni mehanizem pred zaužitjem zaradi njihovega počasnega gibanja.
V: Ali veljajo za škodljivce?
O: Na splošno ne, čeprav lahko včasih pojedo mlade sadike v rastlinjakih, nekatere vrste, kot je Xenobolus carnifex, pa napadajo slamnate strehe v Indiji ali roji po hišah in kmetijah ter povzročajo škodo. Poleg tega imajo nekatere stonoge kljuse, ki jim omogočajo, da neposredno plenijo rastline.
V: Kako se branijo pred plenilci?
O: Glavni obrambni mehanizem večine stonog je, da se zvijejo v spiralni krog in s kožo, podobno oklepu, zaščitijo svoje občutljivejše organe pred poškodbami. Za zaščito lahko izločajo tudi tekočine, ki lahko plenilce zažgejo, medtem ko ščetinaste mnogoščetinci nimajo oklepu podobne kože, temveč ščetine (majhne bodičaste dlake), ki jih ščitijo pred žuželkami tako, da se odcepijo, ko ta prečka telo mravlje.
V: Kdo preučuje stonoge?
O: Znanstveniki, ki preučujejo mnogoščetince, se imenujejo diplopodologi, njihovo znanstveno preučevanje (podobno kot astronomija ali biologija) pa diplopodologija.
