Stonoge (Diplopoda): vrste, značilnosti, prehrana in obramba

Stonoge (Diplopoda): spoznajte vrste, značilnosti, prehrano in obrambne strategije — od razkrajanja listja do izločanja zaščitnih tekočin.

Stonoge so členonožci iz razreda Diplopoda, značilni po daljšem, mnogočlensko razdeljenem telesu. Večina vrst ima od približno 20 do več kot 100 členov; telo je običajno lahko sploščeno ali skoraj valjasto, saj so mnogi segmenti združeni v diplosegmente — razen prvih nekaj segmentov ima vsak diplosegment po dva para nog. Stonoge sodijo med členonožce in so izrazito členaste.

Mere, zgradba in taksonomija

Do zdaj je bilo opisanih okoli 12.000 različnih vrst stonog, po ocenah pa bi jih na Zemlji lahko skupno bilo približno 80.000. Velikost se zelo razlikuje: manjše vrste merijo le nekaj milimetrov, največje (npr. afriška velike živeče vrste, kot je Archispirostreptus gigas) pa lahko dosežejo dolžino do približno 30–38 cm. Stonoge so razvrščene v več vrstnih redov, med njimi Polydesmida, Julida, Spirobolida, Sphaerotheriida (kroglaste stonoge, ki se lahko zvijejo v popolno kroglico) in drugi.

Anatomija in gibanje

Telo stonog sestavljajo ponavljajoči se segmenti; pri večini so to diplosegmenti, torej združitve dveh prvotnih segmentov, zato nosijo dva para nog na segment. Na sprednjem delu je glava z antenami, ustnimi delci in mandibulami za grizenje ter žvečenje hrane. Telo je lahko prekrito s trdo zunanjim oklepom (kutikula) ali pa z bolj fleksibilnimi segmenti in ščetinami.

Prehrana in vloga v ekosistemu

Večina stonog so detrivore, ki se prehranjujejo pretežno z razpadajočimi rastlinskimi ostanki, na primer z listi, odmrlo lesno snovjo, humusom in drugo organsko snovjo v tleh. S tem pomembno prispevajo k razkroju organske snovi, obogatijo tla in izboljšajo kroženje hranil ter zračenje tal. Nekatere vrste lahko uživajo tudi glive ali sveže rastlinske dele; le nekaj izjem je bolj rastlinojedih in lahko poškoduje mlade sadike.

Obrambni mehanizmi in strupenost

Stonoge na različne načine branijo svoje mehke dele pred plenilci. Najpogostejše obrambe so:

• zvijanje v spiralno kroglo, pri čemer so občutljive organe zaščitene z zunanjim oklepom;
• izločanje kemičnih snovi iz posebnih žlez — mnoge vrste izločajo dražilne tekočine (npr. benzochinone, cianogene spojine pri nekaterih vrstah), ki lahko pri ljudeh povzročijo draženje kože ali redko alergijske reakcije; čeprav stonoge niso ujede/strupene kot škorpijonci ali stonožke, so te kemikalije učinkovita obramba proti manjšim plenilcem (strupene, vendar imajo mnoge vrste žleze, ki proizvajajo dražilne tekočine, ki lahko pri nekaterih posameznikih povzročijo alergijske reakcije.);
• ščetinaste vrste imajo drobne bodičaste dlake, ki lahko odbijajo žuželke ali se odlomijo in dražijo plenilce podobno kot pri nekaterih polževih ali mravljah (mravlje).

Takšne obrambe pogosto zadostujejo, da odvrnejo ptice, plazilce ali male sesalce. Nekatere plenilne vrste pa so se prilagodile in jih uspešno ujamejo, kljub kemijskim obrambam.

Razlike od stonožk (centipedes)

Stonoge se običajno zlahka ločijo od stonožk po tem, da imajo stonoge na vsakem diplosegmentu dva para nog (stonožke imajo en par nog na segment) in se prehranjujejo predvsem s rastlinsko razpadlo snovjo, medtem ko so stonožke hitre plenilke, ki so mesojede in imajo prilagojene zadišnje (forcipule) za vbrizgavanje strupa. V izvirnem besedilu je povezava do stonog, vendar gre za razliko med dvema skupinama členonožcev.

Razmnoževanje in razvoj

Samci imajo pri številnih vrstah preoblikovane noge (gonopodi), s katerimi prenesejo spermo na samico. Samice običajno odložijo jajca v zemljo ali v gnezdo iz razpadajoče organske snovi; pri nekaterih vrstah samice skrbijo za jajca in mladiče. Mladi se izležejo z veliko manj segmenti in nogami, ki se postopoma povečujejo ob vsakem kožnem prelitju (anamorfni razvoj). Življenjska doba se razlikuje: manjše vrste pogosto živijo le nekaj let, večje pa lahko več let.

Interakcije z ljudmi in škodljivost

Na splošno stonoge niso velik gospodarski škodljivci (škodljivci), saj jedo odmrlo rastlinsko snov. V rastlinjakih pa lahko nekatere vrste poškodujejo mlade sadike (rastlinjakih). Znana je vrsta Xenobolus carnifex, ki lahko v Indiji napada slamnate strehe in včasih tvori velike kolonije, kar povzroča lokalne nevšečnosti. Če povzročajo težave, so običajni ukrepi sanitarni (odstranitev skladiščene organske snovi, zračenje, ovire), v nekaterih primerih pa se uporabijo tudi physicalne pasti ali okolju prijazni insekticidi.

Vpliv na naravo in pomen za biologijo

Stonoge so pomemben del talnih ekosistemov: pospešujejo razkroj organske snovi, pomagajo pri tvorbi humusa in izboljšujejo strukturo tal. Zaradi tega so pogosto kazalci zdravja talnih habitatov. Hkrati so tudi vir hrane za številne plenilce, vključno s ptiči, dvoživkami, plazilci, sesalci in nekaterimi vrstami žuželk.

Znanstveno ime in paleontološka znamenitost

Znanstveniki, ki preučujejo stonoge, se imenujejo diplopodologi, študij pa se imenuje diplopodologija. V fosilnih zapisih imajo stonoge dolgo zgodovino: ena od najstarejših znanih kopenskih živali je Pneumodesmus newmani, žival, stara približno 428 milijonov let, ki je pomembna, ker predstavlja enega prvih znanih primerov živali, stalno živečih na kopnem.

Varstvo in ogroženost

Veliko vrst stonog ni posebej ogroženih, vendar izguba habitata, onesnaževanje tal, pretirana raba pesticidov in zbiranje (npr. za teraristiko) ogrožajo nekatere lokalne populacije. Ohranjanje gozdnih površin, pravilno ravnanje z organskimi odpadki in omejena uporaba kemikalij na tleh pomagajo ohranjati bogastvo teh pomembnih talnih članov ekosistema.

Čeprav so stonoge pogosto prezrte in jih nekateri dojemajo kot nadležne, so ključni razkrojevalci in pomemben del biodiverzitete tal — z razumevanjem njihove biologije in ekologije lahko bolje varujemo zdrava tla in naravne procese.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so stonoge?

V: Koliko vrst stonog je bilo ugotovljenih?

V: Kaj jedo stonoge?

V: Ali so stonoge strupene?

V: Ali veljajo za škodljivce?

V: Kako se branijo pred plenilci?

V: Kdo preučuje stonoge?

Išči po črki