Um: definicija in teorije v psihologiji ter filozofiji
Um je splošen izraz za način razmišljanja, razmišljanja, zaznavanja, volje in čustvovanja. V znanstvenem okviru se pogosto reče, da je vse, kar imenujemo um, v celoti posledica delovanja možganov: nevroni in njihovi medsebojni pretoki informacij ustvarjajo kognitivne sposobnosti, zavestne izkušnje in vedenjske odzive. Filozof Gilbert Ryle je um imenoval "duh v stroju" in s tem kritiziral idejo, da je um nekaj ločenega od telesa. Dejal je, da je ideja, da je um neodvisen od možganov, napačna "uradna doktrina". Nasprotniki fizičnega pogleda na um trdijo, da je um ločen od telesa in ga imenujejo duša (glejte dualizem).
Kaj sestavlja um
Obstaja širok konsenz, da um vključuje vrsto med seboj povezanih procesov. Med najpomembnejše sodijo:
- zaznavanje (obdelava informacij iz čutil),
- spomin (kratkoročni in dolgotrajni),
- razumevanje in razmišljanje (logika, sklepanje),
- jezik in komunikacija,
- odločanje in volja,
- čustva, kot so ljubezen, sovraštvo, strah in veselje,
- samospoznanje in občutek identitete.
Nekateri strokovnjaki ločijo med kognitivnimi (razumski deli) in afektivnimi (čustvenimi) komponentami. Obstaja tudi stališče, da sta razum in čustva medsebojno prepletena in ju iz ločenih kategorij ni smiselno povsem razmejevati. V ljudskem govoru se čustva pogosto pripisujejo srcu, vendar v psihologiji in nevroznanosti iščemo njuno biološko podlago v možganskih sistemih.
Perspektive v psihologiji in filozofiji
V psihologiji in kognitivnih znanostih obstaja več teorij o naravi uma:
- Materializem / identitetna teorija: mentalni pojavi so rezultati možganskih procesov;
- funkcionalizem: um je opisan po funkcijah, ki jih izvaja ne glede na njegovo fizično podlago;
- računalniški/obdelavni model: um primerjajo z informacijskim sistemom, kjer so misli obdelave simbolov;
- dualizem: trdi ločenost uma (ali duše) od telesa in možganov (glej dualizem).
Filozofska vprašanja zajemajo tudi problem zavesti (zakaj imajo nekateri možganski procesi subjektivne izkušnje), naravo prostovolje in etične posledice različnih teorij o umu.
Lastnosti uma
Ena od značilnosti uma je njihova zasebnost: posameznik doživlja svoje misli in občutke iz prve roke, zato je pogosto rečeno, da nihče drug ne more neposredno "vedeti naših misli". To povzroča posebne epistemološke in etične izzive (npr. pri odgovornosti ali interpretaciji vedenja).
Praktični pomen in sodobne razprave
Razumevanje uma je pomembno za psihiatrijo, psihoterapijo, izobraževanje, pravo in razvoj umetne inteligence. V medicini se vprašanja uma prepletajo z zdravljenjem duševnih bolezni, v tehnologiji pa z razvojem sistemov, ki posnemajo nekatere kognitivne funkcije. Debata o tem, ali je um popolnoma izpeljiv iz bioloških procesov ali predstavlja nekaj drugačnega, še vedno poteka in vpliva na teorije o človekovi naravi, osebni identiteti in odgovornosti.
Zaključek
Um je kompleksen in večplasten pojem, ki ga preučujeta tako psihologija kot filozofija. Medtem ko nevroznanost in kognitivna znanost predstavljata močne dokaze za tesno povezavo med umom in možgani, filozofske razprave — od Ryleove kritike "duha v stroju" do zagovorov dualizma in pojmovanja duše — ostajajo pomembne za razumevanje temeljnih vprašanj o tem, kdo smo in kako delujemo.
Zgodovina besede
Prvotni pomen staroangleške besede gemynd je bil spomin. To pojasnjuje izraze call to mind, come to mind, keep in mind, to have mind of itd. Stara angleščina je imela tudi druge besede za izražanje tega, kar danes imenujemo "um", na primer hyge, ki pomeni "um, duh". V 14. in 15. stoletju je beseda mind postopoma prerasla v izraz za vse zavestne misli.
Preučevanje uma
Vidiki uma
Z mislijo sprejemamo dogajanje okoli sebe, da ga lahko učinkovito obravnavamo v skladu s svojimi načrti in željami. Mišljenje je uporaba informacij, kot so oblikovanje konceptov, reševanje problemov, sklepanje in sprejemanje odločitev.
Spomin pomeni, da informacije shranimo v mislih in jih lahko pozneje prikličemo.
Domišljija je zmožnost, da si v mislih izmišljujemo svetove, ki so popolni ali ne. Um jih ustvarja na podlagi izkušenj v skupnem svetu.
Zavest je zavedanje, da obstajamo in da svet obstaja, ter sposobnost razumeti, kaj se dogaja okoli nas.
Duševno zdravje
Tako kot telo je lahko tudi um zdrav. Merilo za to se imenuje duševno zdravje. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ni enega načina za merjenje duševnega zdravja pri vseh ljudeh, saj je v našem okolju veliko stvari, zaradi katerih se lahko duševno zdravje pri različnih osebah razlikuje. Na splošno se večina strokovnjakov strinja, da "duševno zdravje" in "duševna bolezen" nista nasprotji. Z drugimi besedami, če nimate duševne bolezni, še ne pomeni, da ste v dobrem duševnem zdravju.
Eden od načinov preučevanja duševnega zdravja je ugotavljanje, kako dobro oseba živi. Znaki duševnega zdravja so: občutek sposobnosti in sreče, sposobnost obvladovanja normalne ravni stresa, sklepanje in ohranjanje prijateljstev, samostojno življenje in sposobnost okrevanja po težkih situacijah.
Filozofija
Filozofija uma je veja filozofije, ki preučuje naravo uma in njegovo povezanost s telesom. Glavni problem je, kako je um povezan s telesom, obstajajo pa tudi vprašanja o naravi uma, ki ne govorijo o njegovi povezanosti s fizičnim telesom.
Dualizem in monizem sta dva glavna načina, kako ljudje poskušajo rešiti problem duha in telesa. Dualizem pomeni, da ljudje verjamejo, da sta um in telo na nek način ločena drug od drugega. Izvira iz Platona, Aristotela ter hindujskih filozofskih šol Samkhya in Joga, vendar ga je najbolj natančno formuliral René Descartes v 17. stoletju.
Monizem je prepričanje, da um in telo nista fiziološko in ontološko različni vrsti entitet. To stališče je v zahodni filozofiji prvič predstavil Parmenid v 5. stoletju pred našim štetjem, pozneje pa ga je zagovarjal racionalist Baruch Spinoza v 17. stoletju. Po Spinozi sta um in telo dva dela večjega bitja.
Idealisti menijo, da je um vse, kar obstaja, in da je zunanji svet dejansko ustvarjen z umom. Fizikalisti menijo, da je vse mogoče izraziti s fizikalnimi sredstvi. Nevtralni monisti menijo, da je vse lahko umsko ali fizično, odvisno od tega, kako na to gledamo. Na primer, rdeča lisa na steni je fizična, ker je dejanska stvar, ki je odvisna od fizične stene, vendar je mentalna, ker se naši možgani odzivajo na barvo. Najpogostejši monizmi v 20. in 21. stoletju so bili vsi različne vrste fizikalizma, vključno z behaviorizmom.
Psihologija
Psihologija je študija o načinu razmišljanja, čustvovanja in delovanja. Vključuje znanstveno preučevanje procesov, kot so zaznavanje, spoznavanje, čustva, osebnost in stvari okoli nas, ki lahko vplivajo na naše razmišljanje. Na podlagi teh študij poskušajo psihologi oblikovati pravila, zakaj ravnamo tako, kot ravnamo. Psihologija vključuje tudi uporabo tega znanja pri reševanju težav v vsakdanjem življenju in zdravljenju težav z duševnim zdravjem.
Socialna psihologija in skupinsko vedenje
Socialna psihologija preučuje, kako razmišljamo, čutimo in delujemo v skupinah drugih ljudi. Večina ljudi, ki preučuje socialno psihologijo, so psihologi ali sociologi.
Oko uma
Besedna zveza Mind's eye se nanaša na zmožnost videti stvari z umom.
Sorodne strani
- Trance
- Spoznavanje
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je um?
O: Um je splošen izraz za način, kako oseba razmišlja, razmišlja, zaznava, želi, ima ideje in čuti.
V: Kaj pravi znanost o umu?
O: Znanost meni, da je to, kar drugi imenujejo um, v celoti posledica delovanja možganov.
V: Kaj je o umu povedal Gilbert Ryle?
O: Gilbert Ryle je um imenoval "duh v stroju". Dejal je, da je zamisel, da je ločen od možganov, napačna "uradna doktrina".
V: Kaj nekateri ljudje verjamejo o umu in telesu?
O: Nekateri ljudje verjamejo, da je um ločen od telesa in se imenuje duša (glejte dualizem).
V: Kaj po mnenju nekaterih ljudi sestavlja um?
O: Nekateri ljudje trdijo, da naših razumskih in čustvenih stanj ni mogoče ločiti in da bi morala biti vsa del tega, kar imenujemo um.
V: Ali je um zasebni?
O: Da, ena od pomembnih lastnosti uma je, da je zaseben. Nihče drug ne more "poznati našega uma".
V: Kakšen je pomen uma v smislu, da se pogovarjamo sami s seboj "v svoji glavi"?
O: Ljudje pogosto uporabljajo um v pomenu istega kot misel: način, kako se pogovarjamo sami s seboj "v glavi". Od tod izvirajo izrazi "odločiti se", "premisliti" in "imeti dve glavi".
