Psihologija

Veje

Psihologija je razdeljena na manjše dele, imenovane veje. To so predmeti psihologije, ki poskušajo odgovoriti na določeno skupino vprašanj o tem, kako ljudje razmišljajo. Nekatere veje psihologije, ki se pogosto proučujejo, so:

• Abnormalna psihologija poskuša ugotoviti, kakšne so razlike med ljudmi, ki so zdravi, in ljudmi, ki imajo duševno bolezen.
• Namen klinične psihologije je poiskati najboljši način za pomoč ljudem pri okrevanju po duševni bolezni.
• Kognitivna psihologija preučuje, kako ljudje razmišljajo, uporabljajo jezik, si zapomnijo in pozabijo ter rešujejo težave.
• Medkulturna psihologija obravnava različne načine življenja in različne poglede na svet.
• Razvojno psihologijo zanima, kako se ljudje v življenju razvijajo in spreminjajo. Vključuje tisto, kar se je včasih imenovalo "otroška psihologija".
• Pedagoška ali šolska psihologija preverja in pomaga učencem pri učenju in sklepanju prijateljstev.
• Evolucijskapsihologija preučuje, kako je evolucija morda oblikovala način razmišljanja in ravnanja ljudi.
• Nevropsihologija preučuje možgane in njihovo delovanje, da so ljudje takšni, kakršni so.
• Motivacija: temeljni vzroki delovanja
• Psihologija zaznavanja se sprašuje, kako ljudje razumejo, kaj vidijo in slišijo, ter kako te informacije uporabljajo za gibanje.
• Socialna psihologija proučuje, kako skupine ljudi sodelujejo in kako se oblikujejo in delujejo družbe.

Metode

Znanstveni pristopi

Psihologija je vrsta znanosti in raziskovalni psihologi uporabljajo številne iste metode kot raziskovalci drugih naravoslovnih in družboslovnih ved.

Psihologi oblikujejo teorije, s katerimi poskušajo pojasniti vedenje ali vzorec, ki ga opazijo. Na podlagi svoje teorije naredijo nekaj napovedi. Nato izvedejo poskus ali zberejo druge vrste informacij, ki jim pokažejo, ali so bile njihove napovedi pravilne ali ne.

Nekaterih vrst poskusov ni mogoče izvajati na ljudeh, ker bi bil postopek predolg, drag, nevaren, nepošten ali kako drugače neetičen. Obstajajo tudi drugi načini, kako psihologi znanstveno proučujejo um in vedenje ter preverjajo svoje teorije. Psihologi lahko počakajo, da se nekateri dogodki zgodijo sami od sebe; lahko opazujejo vzorce med obstoječimi skupinami ljudi v naravnem okolju; ali pa izvajajo poskuse na živalih (katerih preučevanje je lahko preprostejše in etičnejše).

Psihologija ima z naravoslovjem skupne tudi druge stvari. Na primer, dobro psihološko teorijo je mogoče dokazati kot napačno. Tako kot v vsaki naravoslovni znanosti tudi skupina psihologov ne more biti nikoli popolnoma prepričana, da je njihova teorija prava. Če je mogoče dokazati, da je teorija napačna, vendar poskusi ne dokažejo, da je napačna, potem je bolj verjetno, da je teorija pravilna. To se imenuje falsifikabilnost.

Psihologi pri svojem vsakdanjem delu uporabljajo številna orodja. Psihologi uporabljajo ankete, s katerimi ljudi sprašujejo, kako se počutijo in kaj mislijo. Uporabljajo lahko posebne naprave, s katerimi si ogledujejo možgane in ugotavljajo, kaj počnejo. Psihologi uporabljajo računalnike za zbiranje podatkov, ko merijo, kako se ljudje obnašajo kot odziv na slike, besede, simbole ali druge dražljaje. Psihologi uporabljajo tudi statistiko, ki jim pomaga analizirati podatke, pridobljene s poskusi.

Simbolni in subjektivni pristopi

Ni vsa psihologija znanstvena psihologija. Psihodinamična psihologija in globinska psihologija se ukvarjata z razlaganjem sanj ljudi, da bi razumela nezavedno, tako kot starejši pristopi k psihologiji, ki jih je začel Carl Jung, ki se je še posebej zanimal za iskanje metod za merjenje, kakšno osebnost imajo ljudje.

Humanistična in eksistencialna psihologija prav tako menita, da je pomembnejše razumevanje osebnega pomena kot iskanje vzrokov in posledic duševnih procesov in vedenja.

Psihologi

Psihologi so ljudje, ki delajo na področju psihologije. Psihologi lahko delajo na področju temeljnih ali aplikativnih raziskav. Osnovne raziskave so preučevanje ljudi ali živali, da bi o njih izvedeli več. Aplikativno raziskovanje je uporaba znanja, pridobljenega v osnovnem raziskovanju, za reševanje problemov v resničnem svetu. Če je psiholog kvalificiran kot klinični psiholog, je lahko poleg raziskovalca tudi terapevt ali svetovalec.

Če želite postati psiholog, morate najprej pridobiti osnovno izobrazbo na univerzi, nato pa se vpisati na podiplomskištudij. Magistrski naziv MSc (magister znanosti) ali MA (magister umetnosti) omogoča delo šolskega psihologa. Doktorski študij traja dlje časa, saj vključuje izvajanje raziskav in pisanje podrobnega poročila, imenovanega disertacija ali diplomsko delo. Doktorski diplomant za svojim imenom uporablja začetnice PhD ali DPhil (Doctor of Philosophy). Nekateri klinični psihologi pridobijo naziv doktorja psihologije in za svojim imenom uporabljajo začetnice PsyD. Ameriško psihološko združenje pravi, da ljudje potrebujejo doktorat (ali PsyD) in veljavno državno licenco v ZDA), da se lahko imenujejo "psiholog".

Besedi psiholog in psihiater se lahko zamenjata. Psihiater je končal medicinsko fakulteto in uporablja začetnico MD ali enakovredno oznako (na primer MB ChB na londonski univerzi). Psihiater ali zdravnik lahko sodeluje s psihologom: lahko predpisujeta in preverjata učinek zdravil.

Sorodne strani

• Psihiatrija
• Nevrologija
• Parapsihologija
• Nevroznanost