Motivacija
Motivacija je pomemben del človeške psihologije. Spodbuja človeka, da deluje v smeri želenega cilja. Je gonilna sila, ki spodbuja delovanje. Na primer lakota je motivacija, ki povzroča željo po prehranjevanju. "Motivacija je spodbujevalec vedenja". Motivacija je namen ali psihološki vzrok delovanja.
Pri živalih motivacijo povzročajo osnovne potrebe: potreba po hrani, vodi, toploti, varnosti, parjenju, zaščiti mladičev, obrambi ozemlja, potreba po begu pred bolečino in grožnjami... Želja po teh stvareh je instinktivna, prirojena in jo sprožijo okoliščine.
Pri ljudeh, katerih duševno življenje je veliko bolj zapleteno, je motivacija bolj zapletena. Očitno je, da ljudje čutijo potrebo po hrani in vodi, se izogibajo bolečini itd. Vendar so sposobni imeti tudi dolgoročne načrte, ki jih je težje razumeti.
Pogoni
Nagon ali želja je pomanjkanje ali potreba, ki aktivira vedenje za dosego cilja ali spodbude.
Pogoni se lahko pojavijo v organizmu ali zunaj njega. Zunanji vzgibi pri ljudeh so nagrade in kazni, ki so lahko precej subtilni: za mladega človeka je lahko dovolj, da se zmrduje ali nasmehne.
Pogoni se pogosto pojavljajo v posamezniku in morda ne potrebujejo zunanjih dražljajev za spodbujanje vedenja. Primer je spolni nagon, ki ga poganja naš hormonski sistem. Želja po spolnosti je pri vseh ljudeh globoko vgrajena v možgane, saj žleze izločajo hormone, ki po krvi potujejo do možganov in spodbujajo nastanek spolne želje. Proces se začne v možganskem hipotalamusu, ki sprošča impulze GnRH (hormon, ki sprošča gonadotropine). S tem se začne celotna veriga reakcij, ki jo imenujemo "puberteta". Dolgoročno je hormon, ki podpira moško spolno slo, testosteron, pri ženskah pa testosteron in estrogen.
Nasprotno pa se pri šolanju živali uporabljajo zunanje nagrade in dražljaji, tako da se jim dajejo priboljški, ko pravilno izvedejo kakšen trik. Priboljšek motivira živali, da trik izvajajo dosledno, tudi pozneje, ko je priboljšek odstranjen iz procesa. Otroke k učenju spodbujata odobravanje prijaznih odraslih in lastno zadovoljstvo ob uspehu.
Čustva in nezavedna motivacija
Motivacija in čustva so med seboj prepleteni: "Čustvena stanja imajo ponavadi motivacijske lastnosti".
Vse motivirano vedenje ni posledica zavestnih odločitev. Freudovska psihologija meni, da je veliko vedenja motiviranega z "nezavednimi dejavniki, ki delujejo prek mreže obrambnih mehanizmov, simbolnih preoblek in psiholoških preoblek".
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je motivacija?
O: Motivacija je gonilna sila, s katero ljudje ali živali dosežejo, kar želijo.
V: Kaj je motiv?
O: Motiv je razlog za neko dejanje.
V: Kaj počne motivacija?
O: Motivacija spodbudi človeka, da deluje v smeri želenega cilja.
V: Navedite primer motivacije.
O: Lakota je motivacija, ki povzroči željo po hrani.
V: Zakaj je motivacija pomembna?
O: Motivacija je spodbujevalec vedenja, ki spodbuja delovanje za dosego cilja.
V: Kaj povzroča motivacijo pri živalih?
O: Motivacijo pri živalih povzročajo osnovne potrebe, kot so hrana, voda, toplota, varnost, parjenje, zaščita mladičev, obramba ozemlja ter beg pred bolečino in grožnjami.
V: Kakšna je razlika med motivacijo pri živalih in ljudeh?
O: Medtem ko je motivacija pri živalih predvsem instinktivna in jo sprožijo okoliščine, je pri ljudeh veliko bolj zapletena in ne vključuje le osnovnih potreb, temveč tudi dolgoročne načrte in cilje.
