Motivacija: kaj je, vrste in psihološki vzroki vedenja

Motivacija je osrednji del človeške psihologije in pomeni notranji ali zunanji razlog, zaradi katerega posameznik začne, usmerja in vztraja pri določenem vedenju. Motivacija spodbuja delovanje v smeri želenega cilja — lahko gre za osnovno telesno potrebo (na primer lakota), pa tudi za dolgoročne osebne ali družbene cilje. Poenostavljeno: motivacija je namen ali psihološki vzrok delovanja.

Pri živalih motivacijo na splošno sprožajo osnovne potrebe: potreba po hrani, vodi, primerni temperaturi, varnosti, parjenju, zaščiti mladičev, obrambi ozemlja ali beg pred bolečino in grožnjami. Želja po teh stvareh je pogosto instinktivna, prirojena in jo sprožijo določene okoliščine.

Pri ljudeh je motivacija običajno bolj zapletena zaradi razvoja mišljenja, jezika, vrednot in dolgoročnih načrtov. Poleg osnovnih bioloških potreb imamo tudi socialne, kognitivne in emocionalne motive, ki so pogosto kulturno pogojeni in povezujejo pretekle izkušnje, pričakovanja in samopodobo.

Vrste motivacije

Biološka motivacija — osnovne telesne potrebe (hrana, voda, spanje, spolno vedenje).
Intrinzična motivacija — notranje nagrajevanje (radovednost, učenje zaradi samih izkušenj, zadovoljstvo ob dosežku).
Ekstrinzična motivacija — motivacija zaradi zunanjih nagrad ali kazni (denar, pohvala, ocene).
Motivacija za dosežke — želja po uspehu, izzivu in odličnosti.
Motivacija za izogibanje — vedenje, usmerjeno k izogibanju bolečini, neuspehu ali neprijetnim posledicam.
Socialna motivacija — potreba po pripadnosti, sprejetosti, sprejemanju družbenih vlog.
Kognitivna in afektivna motivacija — želja po razumevanju (kognitivno) ali vedenja, ki jih poganjajo čustva (afektivno).

Psihološki vzroki vedenja — glavne teorije

Teorija potreb (Maslow) — ljudje imajo hierarhijo potreb (fiziološke, varnostne, socialne, spoštovanje, samoaktualizacija), pri katerih zadovoljevanje ni vedno linearno, a pomaga razložiti, kaj motivira posameznika v določenem trenutku.
Teorija gonjenja (drive reduction) — vedenje je motivirano z zmanjševanjem notranjega napetostnega stanja (npr. lakota).
Teorija pričakovanj in vrednosti (expectancy-value) — posameznik ocenjuje verjetnost uspeha in vrednost izida; če je pričakovana vrednost visoka, je motivacija večja.
Teorija samoodločanja (Self-Determination Theory) — izpostavlja tri temeljne psihološke potrebe: avtonomijo, kompetenco in povezanost; izpolnjenost teh potreb spodbuja intrinzično motivacijo.
Teorija ciljev (goal-setting) — jasno zastavljeni, konkretni in zahtevni (a dosegljivi) cilji povečujejo motivacijo in uspešnost.
Učenje in ojačanje — klasično in operantno pogojevanje ter vzorci nagrajevanja/kaznovanja oblikujejo motivacijo skozi izkušnje.

Faktorji, ki vplivajo na motivacijo

Posameznikove potrebe, vrednote in pretekle izkušnje.
Samoučinkovitost (prepričanje o lastni sposobnosti za dosego cilja).
Določnost in izvedljivost ciljev, jasna povratna informacija in vidni napredek.
Socialno okolje: podpora, pritisk, norme in pričakovanja družine oziroma skupine.
Fizično stanje: počitek, prehrana, hormonsko stanje in zdravje vplivajo na splošno energijo in voljo.
Kultura in širši družbeni kontekst (kaj je cenjeno in nagrajeno).

Kadar motivacija pade — možne posledice in vzroki

Pomanjkanje motivacije je lahko začasno (izčrpanost, dolgočasje, pomanjkanje jasnih ciljev) ali kronično (apatija, depresija, dolgotrajna demotivacija). Pomembno je ločiti med običajno nihajočo voljo in resnejšimi duševnimi težavami, ko je priporočljivo poiskati strokovno pomoč.

Kako povečati motivacijo — praktični nasveti

Postavi jasne, konkretne cilje (npr. SMART: specifični, merljivi, dosegljivi, relevantni, časovno opredeljeni).
Razdeli velike naloge na manjše korake in praznuj majhne zmage — to ohranja občutek napredka.
Povečaj občutek avtonomije in izbire ter išči dejavnosti, ki sovpadajo z osebnimi vrednotami.
Ustvari rutino in strukturo, ki zmanjšata odpornost ob začetku dela.
Uporabi takojšnje in postopne nagrade — zunanje nagrade lahko podpirajo pri vzpostavljanju navade, intrinzična motivacija pa ohranja dolgoročno zanimanje.
Skrbi za osnovne fizične potrebe: spanje, prehrana in gibanje pomembno vplivajo na razpoloženje in energijo.
Poišči socialno podporo ali odgovornost (partner, mentor, skupina).
Vadba samorefleksije in beleženje napredka (dnevnik, aplikacije) poveča zavedanje in motivacijo.

Merenje motivacije

Motivacijo lahko ocenjujemo z različnimi metodami: samoocenjevalnimi lestvicami, intervjuji, opazovanjem vedenja, meritvami uspešnosti ali fiziološkimi kazalci energije in vzbujenosti. Nobena metoda ni popolna; pogosto je najbolj učinkovita kombinacija subjektivnih in objektivnih meritev.

Motivacija je dinamičen pojav, ki nastaja na stičišču telesnih potreb, čustev, izkušenj in okolja. Razumevanje njenih vrst in vzrokov pomaga načrtovati ukrepe za spodbujanje vedenja, izboljšanje učenja, delovne učinkovitosti in dobrega počutja. Če izguba motivacije močno vpliva na vsakdanje delovanje, je smiselno poiskati strokovno pomoč.

Pogoni

Nagon ali želja je pomanjkanje ali potreba, ki aktivira vedenje za dosego cilja ali spodbude.

Pogoni se lahko pojavijo v organizmu ali zunaj njega. Zunanji vzgibi pri ljudeh so nagrade in kazni, ki so lahko precej subtilni: za mladega človeka je lahko dovolj, da se zmrduje ali nasmehne.

Pogoni se pogosto pojavljajo v posamezniku in morda ne potrebujejo zunanjih dražljajev za spodbujanje vedenja. Primer je spolni nagon, ki ga poganja naš hormonski sistem. Želja po spolnosti je pri vseh ljudeh globoko vgrajena v možgane, saj žleze izločajo hormone, ki po krvi potujejo do možganov in spodbujajo nastanek spolne želje. Proces se začne v možganskem hipotalamusu, ki sprošča impulze GnRH (hormon, ki sprošča gonadotropine). S tem se začne celotna veriga reakcij, ki jo imenujemo "puberteta". Dolgoročno je hormon, ki podpira moško spolno slo, testosteron, pri ženskah pa testosteron in estrogen.

Nasprotno pa se pri šolanju živali uporabljajo zunanje nagrade in dražljaji, tako da se jim dajejo priboljški, ko pravilno izvedejo kakšen trik. Priboljšek motivira živali, da trik izvajajo dosledno, tudi pozneje, ko je priboljšek odstranjen iz procesa. Otroke k učenju spodbujata odobravanje prijaznih odraslih in lastno zadovoljstvo ob uspehu.

Čustva in nezavedna motivacija

Motivacija in čustva so med seboj prepleteni: "Čustvena stanja imajo ponavadi motivacijske lastnosti".

Vse motivirano vedenje ni posledica zavestnih odločitev. Freudovska psihologija meni, da je veliko vedenja motiviranega z "nezavednimi dejavniki, ki delujejo prek mreže obrambnih mehanizmov, simbolnih preoblek in psiholoških preoblek".

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je motivacija?

O: Motivacija je gonilna sila, s katero ljudje ali živali dosežejo, kar želijo.

V: Kaj je motiv?

O: Motiv je razlog za neko dejanje.

V: Kaj počne motivacija?

O: Motivacija spodbudi človeka, da deluje v smeri želenega cilja.

V: Navedite primer motivacije.
O: Lakota je motivacija, ki povzroči željo po hrani.

V: Zakaj je motivacija pomembna?

O: Motivacija je spodbujevalec vedenja, ki spodbuja delovanje za dosego cilja.

V: Kaj povzroča motivacijo pri živalih?

O: Motivacijo pri živalih povzročajo osnovne potrebe, kot so hrana, voda, toplota, varnost, parjenje, zaščita mladičev, obramba ozemlja ter beg pred bolečino in grožnjami.

V: Kakšna je razlika med motivacijo pri živalih in ljudeh?

O: Medtem ko je motivacija pri živalih predvsem instinktivna in jo sprožijo okoliščine, je pri ljudeh veliko bolj zapletena in ne vključuje le osnovnih potreb, temveč tudi dolgoročne načrte in cilje.