Instinkt: definicija, podedovano vedenje, sprožilci in FAP
Odkrijte instinkt: jasna definicija, pomen podedovanega vedenja, vloga sprožilcev in FAP – razumite prirojene vedenjske verige hitro in jasno.
Živali z živčnim sistemom se rodijo z instinkti. Instinkt je del vedenja organizma. Je podedovan (prirojen) in ne naučen. Vendar pa izraz ne vključuje delovanja čutnih organov in ne vključuje normalnega delovanja avtonomnega živčnega sistema. Instinkti so povezani z vidnim mišičnim delovanjem kot odzivom na sprožilce. Sprožilec je sprožilec, ki sproži verigo instinktivnega vedenja. Čeprav se instinktov ne naučimo, lahko v nekaterih primerih njihovo delovanje izboljšamo z izkušnjami in prakso.
Z izrazom "instinkt" je nekaj težav. Lahko se uporablja ohlapno in pomeni splošno težnjo, kot na primer "instinkt moškega je, da zaščiti svojo družino". Lahko se uporablja za opis verižnih vedenjskih vzorcev mešanega izvora. Pravilno se uporablja le za dobro opredeljena dejanja, katerih vzrok je podedovan in ki jih sprožijo posebni dražljaji, imenovani sprožilci.
Drugi izrazi za instinkt so ustaljeni vzorci delovanja (FAP) in prirojene vedenjske verige.
Definicija in glavne značilnosti
V strokovni rabi je instinkt opredeljen kot prirojen, zaporedni in stereotipen vzorec vedenja, ki ga pri posamezni vrsti sproži specifičen zunanji ali notranji sprožilec. Značilnosti instinkta so:
- prirojenost (podedovanost) – vedenje se pojavi tudi brez učenja;
- stereotipnost – vedenje je pri predstavnikih vrste pogosto zelo podobno;
- celovitost – gre za kompleksne gibe ali zaporedja dejanj (vidno mišično delovanje), ne le za en sam refleks;
- sprožljivost – potreben je ustrezen dražljaj, ki sproži celoten vzorec;
- omejena spreminljivost – izkušnje in okolje lahko modulirajo izražanje, a osnovni vzorec ostane.
Sprožilci in "innate releasing mechanism"
Specifične zunanje ali notranje dražljaje, ki sprožijo instinktivno vedenje, imenujemo sprožilci (releasers ali sign stimuli). Proučevalci, kot je Niko Tinbergen, so uvedli koncept innate releasing mechanism (prirojeni sprožilni mehanizem) — vgrajeni živčni proces, ki zazna ustrezen sprožilec in sproži fiksni akcijski vzorec.
Pomembna lastnost sprožilcev je, da je včasih dovolj le delna ali poenostavljena obliko dražljaja, da sproži celoten vzorec. Obstajajo tudi primeri supranormalnih sprožilcev — pretirano poudarjeni dražljaji (npr. umetno zelo velika ali močno barvana "jajca"), ki lahko vzbudijo močnejši odziv kot naravni sprožilec.
Fiksni akcijski vzorci (FAP)
Fiksen ali fiksni akcijski vzorec (FAP) je strokovni izraz za zaporedje instinktivnih dejanj, ki se izvedejo do konca, ko je enkrat sproženo. Ti vzorci so tipično:
- vrstno značilni in stereotipni;
- neodvisni od trenutnega namena — tudi če se spremeni okoliščina, se vzorec pogosto izvede do konca;
- v mnogih primerih pod nadzorom specifičnih živčnih kroženj in genetskih programov.
Primeri instinktivnega vedenja
- Greylag goose (siva gos): ko opazuje svoje "jajce" zunaj gnezda, ga samica z gibanjem glave zvije nazaj v gnezdo — znan primer iz Tinbergenovih opazovanj.
- Barvno sprožilo pri bodicah pri rdečelistih ščukah (ang. stickleback): samci napadajo modele z rdečim trebuhom.
- Novorojenčki ljudi: sesalni in iskalni refleks (sucking/rooting), Morojev refleks — to so preprostejši primerni primeri prirojenih reakcij pri ljudeh.
- Ptice selivke in gnezditveni rituali, pajkova gradnja mreže, mating displays pri številnih živalih — to so kompleksi vzorci z močno genetsko komponento.
Razlika med instinktom, refleksom in učenjem
Instinkt se razlikuje od refleksa in učenja:
- Refleks je preprost, hiter, pogosto monosynaptičen odziv (npr. kolenski refleks) — instinkt je kompleksnejši in vključuje zaporedja gibov.
- Učenje pomeni trajne spremembe v vedenju zaradi izkušenj; instinkt pa je prirojen, čeprav lahko izkušnje njegovo izražanje okrepijo ali potlačijo.
- V naravi so vedenja pogosto mešanica: osnovni instinktivni vzorec se lahko nadgradi z učenjem ali prilagoditvami skozi življenje.
Evolucijski pomen in prilagodljivost
Instinktivno vedenje je rezultat naravne selekcije: vedenjski vzorci, ki zvišajo preživetje ali uspešnost razmnoževanja, so skozi generacije utrjeni. Hkrati pa popolna predpisanost vedenja lahko ovira prilagodljivost, zato imajo mnoge vrste kombinacijo prirojenih predispozicij in plasti učenja. Nekateri instinkti se izvajajo le v določenih življenjskih obdobjih (kritična obdobja), kar poveča učinkovitost odziva.
Neurobiološka osnova
Moderna nevroetologija je odkrila, da so za instinktivna vedenja pogosto odgovorni specifični nevronski krogi, združeni s hormonskimi mehanizmi. Genetske spremembe lahko oblikujejo te kroge in s tem vedenjske vzorce, medtem ko okoljski dejavniki vplivajo na njihovo izražanje.
Težave pri uporabi izraza
V vsakdanjem govoru je "instinkt" pogosto zlorabljen za opis spalnih nagonov, intuitivnih odločitev ali kulturno pogojenih vedenj. V znanstvenem smislu pa naj izraz označuje dobro opredeljene, podedovane vzorce, sprožene s specifičnimi dražljaji. Zato je pri uporabi izraza treba biti natančen in ločiti med strokovnim pomenom in metaforično rabo.
Povzetek
Instinkt je prirojeno, stereotipno in pogosto kompleksno vedenje, sproženo z določenimi dražljaji ter opisan kot fiksni akcijski vzorec (FAP). Čeprav ga ne pridobimo z učenjem, lahko izkušnje vplivajo na njegove podrobnosti. Razumevanje instinktov je pomembno za proučevanje vedenja, evolucije in nevrobiologije živali, vključno z ljudmi.
Večina vedenja teh starodavnih plazilcev je instinktivna. Plavanje zelene želve
Pregled
Instinktivno vedenje je lahko spremenljivo in se odziva na okolje. Vsako vedenje je instinktivno, če se izvaja brez predhodnih izkušenj, torej brez učenja. Morske želve, ki so se sveže izvalile na plaži, se samodejno premaknejo proti oceanu in samodejno plavajo, ko so v vodi. Ko se mladiček rodi, zleze v materino vrečo. Medonosne čebele se sporazumevajo tako, da brez formalnih navodil plešejo v smeri vira hrane. Drugi primeri vključujejo živalske boje, dvorjenje živali, notranje funkcije pobega in gradnjo gnezd.
Refleksi kot instinkti
Refleksi so poseben primer. Pravi refleks se od drugih vedenj razlikuje po mehanizmu; ne gre skozi možgane. Namesto tega dražljaj potuje do hrbtenjače, sporočilo pa se nato prenese nazaj po telesu po poti, imenovani refleksni lok. Refleksi so podobni ustaljenim vzorcem delovanja, vendar se lahko tudi ustaljeni vzorec delovanja obdela v možganih. Tak primer je instinktivna agresija samca paličnjaka do vsega, kar je rdeče barve v času parjenja. Primeri instinktivnega vedenja pri ljudeh vključujejo številne primitivne reflekse, kot sta ropotanje in sesanje, vedenja, ki so prisotna pri večini sesalcev.
Dozorevalni instinkti
Nekatera instinktivna vedenja so odvisna od procesov zorenja, da se pojavijo. Na primer, običajno govorimo o pticah, ki se "učijo" leteti, ker najprej ne morejo leteti, čez teden ali dva pa že lahko. Vendar so mlade ptice poskusno gojili v napravah, ki so jim preprečevale premikanje kril, dokler niso dosegle starosti, pri kateri so njihovi sovrstniki leteli. Te ptice so ob izpustitvi takoj normalno poletele, kar je pokazalo, da je bilo njihovo izboljšanje posledica živčno-mišičnega zorenja in ne resničnega učenja.
Sestavine instinktov
Medtem ko so ustaljeni vzorci delovanja in refleksi jasni primeri skoraj popolnoma instinktivnega vedenja, je večina vedenj kompleksna in sestavljena iz instinktivnih in naučenih sestavin. Na primer, pri vtiskovanju ima ptica občutljivo obdobje, v katerem se nauči, kdo je njena mati. Konrad Lorenz je imel na svojih škornjih odtis goske. Nato je gos sledila tistemu, ki je nosil škornje. Identiteta gosje matere je bila naučena, vendar se je gos do škornjev obnašala instinktivno. Podobno je tudi spanje pri ljudeh instinktivno, vendar je to, koliko in kdaj spimo, očitno odvisno od okoljskih dejavnikov. Ali je neko vedenje instinktivno ali naučeno, je pogost predmet razprav o naravi in vzgoji.
Dejavnosti premestitve
Kadar si dva instinkta nasprotujeta, se lahko žival zateče k dejavnosti izpodrivanja.
Biološka funkcija
Instinkt je vgrajena potreba po tem, da nekaj naredimo. Žival o tem ne razmišlja, temveč to počne samodejno. Ptičji mladič samodejno odvrže glavo nazaj, na široko odpre usta in kriči za hrano. To je instinkt. Mladiči netopirjev se samodejno oprimejo jamske stene. Kobilice na plenilce, ki jih poskušajo pojesti, naravno izpljunejo stvari, ki jih imajo v želodcu. Čebele naravno skrbijo za panj in izdelujejo med. Metulji podedujejo preference za odlaganje jajčec na določene rastline. rastline, ki jih njihovi mladiči potrebujejo za hrano, in tam odlagajo svoja jajčeca. Živali se rodijo s temi instinkti in jim sledijo brez zavestnega razmišljanja.
Organizmi imajo dva načina vedenja. Prvi način je učenje z opazovanjem in ponavljanjem stvari, ki imajo prijeten izid. Drugi način je, da vzorec vedenja podedujejo z dednostjo.
Opredelitve pojma 'instinkt'
- ustaljen vzorec delovanja, pri katerem se kot odziv na jasno opredeljen dražljaj izvede zelo kratko do srednje dolgo zaporedje dejanj, ki se ne spreminjajo. Karl Lorenz.
- nagnjenost pred izkušnjami in neodvisno od navodil. William Paley.
- slepo nagnjenje k nekemu načinu delovanja, ne glede na to, da se dejavnik ozira na cilj, h kateremu to delovanje vodi. Whately.
- sredstvo, ki slepo in nevede opravlja delo inteligence in znanja. Sir W. Hamilton.
- Podobnost med prvotno navado in instinktom postane tako tesna, da je ni mogoče razlikovati. Charles Darwin.
- naravni, nerazumni impulz, ki vodi žival k izvedbi kakršnegakoli dejanja brez izboljšanja metode.
Druga stran
- Libido
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je instinkt?
O: Instinkt je del vedenja organizma, ki je podedovan (prirojen) in ne naučen.
V: Ali so čutila in avtonomni živčni sistem del instinktov?
O: Ne, čutila in avtonomni živčni sistem niso del instinktov.
V: Kaj so sprožilci?
O: Sprožilci so sprožilci, ki sprožijo verige instinktivnega vedenja pri živalih z živčnim sistemom.
V: Ali lahko instinkte izboljšamo z izkušnjami in vadbo?
O: Čeprav se instinktov ne naučimo, lahko v nekaterih primerih njihovo delovanje izboljšamo z izkušnjami in prakso.
V: Katere so težave z izrazom "instinkt"?
O: Izraz "instinkt" se lahko uporablja ohlapno in pomeni splošno težnjo, lahko pa se uporablja tudi za opis verižnega vedenja mešanega izvora.
V: Kakšna je pravilna uporaba izraza "instinkt"?
O: Pravilno se izraz "instinkt" uporablja le za dobro opredeljena dejanja, katerih vzrok je podedovan in ki jih sprožijo posebni dražljaji, imenovani sprožilci.
V: Kateri drugi izrazi se uporabljajo za instinkt?
O: Drugi izrazi za instinkt so ustaljeni vzorci delovanja (FAP) in prirojene vedenjske verige.
Iskati