Živali z živčnim sistemom se rodijo z instinkti. Instinkt je del vedenja organizma. Je podedovan (prirojen) in ne naučen. Vendar pa izraz ne vključuje delovanja čutnih organov in ne vključuje normalnega delovanja avtonomnega živčnega sistema. Instinkti so povezani z vidnim mišičnim delovanjem kot odzivom na sprožilce. Sprožilec je sprožilec, ki sproži verigo instinktivnega vedenja. Čeprav se instinktov ne naučimo, lahko v nekaterih primerih njihovo delovanje izboljšamo z izkušnjami in prakso.

Z izrazom "instinkt" je nekaj težav. Lahko se uporablja ohlapno in pomeni splošno težnjo, kot na primer "instinkt moškega je, da zaščiti svojo družino". Lahko se uporablja za opis verižnih vedenjskih vzorcev mešanega izvora. Pravilno se uporablja le za dobro opredeljena dejanja, katerih vzrok je podedovan in ki jih sprožijo posebni dražljaji, imenovani sprožilci.

Drugi izrazi za instinkt so ustaljeni vzorci delovanja (FAP) in prirojene vedenjske verige.

Definicija in glavne značilnosti

V strokovni rabi je instinkt opredeljen kot prirojen, zaporedni in stereotipen vzorec vedenja, ki ga pri posamezni vrsti sproži specifičen zunanji ali notranji sprožilec. Značilnosti instinkta so:

  • prirojenost (podedovanost) – vedenje se pojavi tudi brez učenja;
  • stereotipnost – vedenje je pri predstavnikih vrste pogosto zelo podobno;
  • celovitost – gre za kompleksne gibe ali zaporedja dejanj (vidno mišično delovanje), ne le za en sam refleks;
  • sprožljivost – potreben je ustrezen dražljaj, ki sproži celoten vzorec;
  • omejena spreminljivost – izkušnje in okolje lahko modulirajo izražanje, a osnovni vzorec ostane.

Sprožilci in "innate releasing mechanism"

Specifične zunanje ali notranje dražljaje, ki sprožijo instinktivno vedenje, imenujemo sprožilci (releasers ali sign stimuli). Proučevalci, kot je Niko Tinbergen, so uvedli koncept innate releasing mechanism (prirojeni sprožilni mehanizem) — vgrajeni živčni proces, ki zazna ustrezen sprožilec in sproži fiksni akcijski vzorec.

Pomembna lastnost sprožilcev je, da je včasih dovolj le delna ali poenostavljena obliko dražljaja, da sproži celoten vzorec. Obstajajo tudi primeri supranormalnih sprožilcev — pretirano poudarjeni dražljaji (npr. umetno zelo velika ali močno barvana "jajca"), ki lahko vzbudijo močnejši odziv kot naravni sprožilec.

Fiksni akcijski vzorci (FAP)

Fiksen ali fiksni akcijski vzorec (FAP) je strokovni izraz za zaporedje instinktivnih dejanj, ki se izvedejo do konca, ko je enkrat sproženo. Ti vzorci so tipično:

  • vrstno značilni in stereotipni;
  • neodvisni od trenutnega namena — tudi če se spremeni okoliščina, se vzorec pogosto izvede do konca;
  • v mnogih primerih pod nadzorom specifičnih živčnih kroženj in genetskih programov.

Primeri instinktivnega vedenja

  • Greylag goose (siva gos): ko opazuje svoje "jajce" zunaj gnezda, ga samica z gibanjem glave zvije nazaj v gnezdo — znan primer iz Tinbergenovih opazovanj.
  • Barvno sprožilo pri bodicah pri rdečelistih ščukah (ang. stickleback): samci napadajo modele z rdečim trebuhom.
  • Novorojenčki ljudi: sesalni in iskalni refleks (sucking/rooting), Morojev refleks — to so preprostejši primerni primeri prirojenih reakcij pri ljudeh.
  • Ptice selivke in gnezditveni rituali, pajkova gradnja mreže, mating displays pri številnih živalih — to so kompleksi vzorci z močno genetsko komponento.

Razlika med instinktom, refleksom in učenjem

Instinkt se razlikuje od refleksa in učenja:

  • Refleks je preprost, hiter, pogosto monosynaptičen odziv (npr. kolenski refleks) — instinkt je kompleksnejši in vključuje zaporedja gibov.
  • Učenje pomeni trajne spremembe v vedenju zaradi izkušenj; instinkt pa je prirojen, čeprav lahko izkušnje njegovo izražanje okrepijo ali potlačijo.
  • V naravi so vedenja pogosto mešanica: osnovni instinktivni vzorec se lahko nadgradi z učenjem ali prilagoditvami skozi življenje.

Evolucijski pomen in prilagodljivost

Instinktivno vedenje je rezultat naravne selekcije: vedenjski vzorci, ki zvišajo preživetje ali uspešnost razmnoževanja, so skozi generacije utrjeni. Hkrati pa popolna predpisanost vedenja lahko ovira prilagodljivost, zato imajo mnoge vrste kombinacijo prirojenih predispozicij in plasti učenja. Nekateri instinkti se izvajajo le v določenih življenjskih obdobjih (kritična obdobja), kar poveča učinkovitost odziva.

Neurobiološka osnova

Moderna nevroetologija je odkrila, da so za instinktivna vedenja pogosto odgovorni specifični nevronski krogi, združeni s hormonskimi mehanizmi. Genetske spremembe lahko oblikujejo te kroge in s tem vedenjske vzorce, medtem ko okoljski dejavniki vplivajo na njihovo izražanje.

Težave pri uporabi izraza

V vsakdanjem govoru je "instinkt" pogosto zlorabljen za opis spalnih nagonov, intuitivnih odločitev ali kulturno pogojenih vedenj. V znanstvenem smislu pa naj izraz označuje dobro opredeljene, podedovane vzorce, sprožene s specifičnimi dražljaji. Zato je pri uporabi izraza treba biti natančen in ločiti med strokovnim pomenom in metaforično rabo.

Povzetek

Instinkt je prirojeno, stereotipno in pogosto kompleksno vedenje, sproženo z določenimi dražljaji ter opisan kot fiksni akcijski vzorec (FAP). Čeprav ga ne pridobimo z učenjem, lahko izkušnje vplivajo na njegove podrobnosti. Razumevanje instinktov je pomembno za proučevanje vedenja, evolucije in nevrobiologije živali, vključno z ljudmi.