Dednost
Dednost je prenos lastnosti (značilnosti) s staršev na potomce. V biologiji se preučevanje dednosti imenuje genetika. Pri večini živih bitij se dednost analizira z razmnoževanjem (križanjem), pogosto v laboratoriju. Pri ljudeh pa se dednost preučuje na druge načine. Družinski rodovniki, enojajčni dvojčki in analiza genoma DNK nam lahko pomagajo pri iskanju odgovorov.
Lastnost, ki se lahko podeduje, je dedna; je prirojena ali prirojena.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je dednost?
O: Dednost je prenos lastnosti ali značilnosti s staršev na potomce.
V: Kako se dednost preučuje v biologiji?
O: Dednost se v biologiji preučuje z razmnoževanjem ali križanjem, običajno v laboratoriju.
V: Na kakšne načine ljudje preučujejo dednost?
O: Ljudje preučujemo dednost s pomočjo družinskih rodovnikov, enojajčnih dvojčkov in analize genoma DNK.
V: Kaj pomeni, da je lastnost dedna?
O: Lastnost, ki je dedna, je prirojena ali prirojena in se lahko prenaša s staršev na potomce.
V: Kako se imenuje študij dednosti v biologiji?
O: Študij dednosti v biologiji se imenuje genetika.
V: Ali lahko dednost preučujemo samo z vzrejo v laboratoriju?
O: Ne, dednost lahko preučujemo tudi pri ljudeh s pomočjo družinskih rodovnikov, enojajčnih dvojčkov in analize genoma DNK.
V: Katere vrste lastnosti veljajo za dedne?
O: Vsaka lastnost, ki se lahko prenaša s staršev na potomce, velja za dedno.