Sprožilec
Sprožilec je dražljaj ene živali drugi, ki povzroči določen odziv. Sprožilec ali znakovni dražljaj sproži prirojen mehanizem sproščanja pri prejemniku. Sprejemnik nato izvede svoj odziv, fiksni vzorec delovanja (FAP).
Ta sistem sta podedovali obe živali. Primer: ptič, ki se je izlegel, se sprosti, zapiči in široko odpre kljun ter pokaže svetlo rdečo barvo v grlu. To sproži kašelj odraslega ptiča, da izkašlja hrano, shranjeno v požiralniku. Oba "partnerja" se obnašata instinktivno s podedovanim vedenjem: tega se v življenju ne naučita. Za FAP lahko resnično rečemo, da je "vgrajen": določen dražljaj skoraj vedno povzroči enak vedenjski odziv.
Drug sistem vedenja so "plesi" vodnih ptic, kot je veliki škurh. Ti so v paru vse življenje in "plešejo" vedno, ko se par po odsotnosti sreča, in ob drugih priložnostih. Plesi so precej zapleteni in jih je prvi v celoti opisal Julian Huxley. V tem primeru je srečanje sproščevalec, oba partnerja pa izvajata fiksni vzorec. Funkcija sistema je nekoliko nejasna, vendar je povezana s krepitvijo vezi med parom.
Ni nujno, da imata oba partnerja koristi ali da sta iste vrste. Nekateri molji ob srečanju z ultrazvočnimi signali netopirjev takoj zložijo krila in padejo na tla. To pomaga moljem, netopirjem pa očitno ne. V zameno nekateri netopirji izklopijo zvočne utrinke, ko zaslišijo molja, in zdrsnejo v zadnjih nekaj metrih. Tudi to je podedovano vedenje. Ta primer bi bilo morda bolje opisati kot refleksno delovanje.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je releaser?
O: Releaser je dražljaj, ki ga ena žival daje drugi in ki povzroči določen odziv. V sprejemniku sproži prirojen sproščajoči mehanizem, zaradi česar sprejemnik izvede svoj odziv, znan kot fiksni vzorec delovanja (FAP).
V: Kako se ta vedenja dedujejo?
O: Ta vedenja so podedovana in se jih v življenju ne naučimo. Za vzorec FAP lahko rečemo, da je "trdno vgrajen", saj povzroči enak vedenjski odziv, ko ga sproži določen dražljaj.
V: Kakšen je primer takšnega vedenja?
O: Primer takšnega vedenja je, ko ptica mladiček zakikirika in na široko odpre kljun, s čimer pokaže svetlo rdečo notranjost grla, kar sproži kašelj odraslega ptiča, da izkašlja hrano, shranjeno v požiralniku.
V: Kaj počnejo vodne ptice, kot so veliki grebenarji?
O: Vodne ptice, kot so veliki škurhi, plešejo, kadar se srečajo po odsotnosti ali ob drugih priložnostih. Plesi so precej zapleteni in jih je prvi v celoti opisal Julian Huxley. Srečanje deluje kot sprožilec za oba partnerja, ki nato izvedeta svoj ustaljeni vzorec delovanja.
V: Kakšen je namen tega sistema?
O: Domneva se, da ta sistem pomaga okrepiti vez v paru, vendar ni nujno, da koristi obema partnerjema, niti ni nujno, da sta iste vrste.
V: Ali lahko navedete še en primer podedovanega vedenja?
O: Še en primer podedovanega vedenja je, da molji takoj zložijo krila in se spustijo na tla, če naletijo na ultrazvočne signale netopirjev; to jim pomaga, vendar očitno ne koristi netopirjem, ki izklopijo zvočne posnetke, ko zaslišijo molje, in zdrsnejo v zadnjih nekaj metrih - to bi bilo bolje opisati kot refleksno delovanje.
