Morske želve (Chelonioidea): vrste, velikost, razširjenost in značilnosti
Morske želve: vodnik po vrstah, velikostih, razširjenosti in značilnostih — odkrijte ključna dejstva, zanimivosti in nasvete za zaščito teh fascinantnih bitij.
Morske želve (Chelonioidea) so želve, ki jih najdemo v vseh svetovnih oceanih, razen v Arktičnem oceanu. Nekatere vrste opravljajo dolge selitve in lahko prepotujejo tisoče kilometrov med hranjenjem in gnezdenjem. Imena se razlikujejo glede na angleški jezik: v ameriški angleščini se za te živali uporablja izraz sea turtles; v britanski angleščini so pogosto preprosto "turtles". Sladkovodne želve se v angleščini imenujejo "terrapins", kopenske pa "tortoises".
Vrste in taksonomija
Na svetu priznavamo sedem vrst morskih želv: Kempova grebenarka (Kemp's ridley), ploska (flatback), zelena (green turtle), olivna grebenarka (olive ridley), grebenarka (hawksbill), jastrebovec (loggerhead) in usnjarka (leatherback). Večina vrst pripada družini Cheloniidae, medtem ko je usnjarka edina živeča vrsta iz družine Dermochelyidae. Usnjarka je tudi največja in najbolj posebna med morskimi živalmi zaradi svoje mehke, skoraj kožnate hrbtne plasti namesto trdega oklepa.
Velikost in opis
Usnjarka lahko v zrelih letih doseže približno 2 m dolžine telesa in tehta tudi do okoli 900 kg (v literaturi so navedene primerljive največje vrednosti). Večina drugih vrst je manjša: kostniški (trdi) oklep večine morskih želv meri običajno med približno 0,5 in 1,2 m v dolžino, ob tem pa se teža razlikuje od nekaj deset do nekaj sto kilogramov, odvisno od vrste. Najmanjša vrsta je pogosto Kempova grebenarka, ploska (flatback) pa ima omejeno razširjenost in manjše lokalne populacije, zato je ponekod redka.
Razširjenost in življenjski prostor
Morske želve naseljujejo tople in zmerno hladne vode svetovnih oceanov. Nekatere vrste, na primer usnjarka, lahko prodrejo tudi v hladnejša morja in globlje vode. Specifično velja, da želvo ploskoglavko (flatback) najdemo predvsem ob severni obali Avstralije — njena razširjenost je omejena na avstralski kontinentalni ploščad.
Prehrana in vedenje
- Prehrana se močno razlikuje med vrstami: grebenarka in jastrebovec sta pogosto mesojedni (jedavca koral, mehkužce, rake), zelena žival pa pri odraslih pogosto pretežno rastlinojeda (morska trava, alge).
- Usnjarka se prehranjuje predvsem z meduzami in drugim mehkužnim planktonom, za kar je tudi njena dolga, spiralna prebavila prilagojena.
- Mnoge vrste so migratorne in uporabljajo magnetno zaznavanje, vonj in druge navigacijske mehanizme, da najdejo gnezdišča in hranilne površine.
Razmnoževanje
Samice se za gnezdenje vračajo pogosto na iste plaže, kjer so se same izvalile (fenomen natalne natalne vrnitve). Na peščenih plažah izkopljejo luknje, v katere položijo enega ali več leg (vsaka legla lahko vsebuje od nekaj deset do več sto jajčec, odvisno od vrste). Inkubacija traja več tednov; temperaturni pogoji na plaži vplivajo na spol mladičev (temperaturno določeno spolno determinacijo). Mladiči ob izvalitvi običajno ponoči hitijo proti morju, kjer jih čakajo številne naravne nevarnosti.
Grožnje in zaščita
Morske želve so zaradi človeških dejavnosti ogrožene: glavne grožnje so izguba in degradacija gnezdišč, nenamerni ulov (bycatch) v ribištvu, lov in trg z oklepi ter mesom, onesnaženje morij (predvsem plastika, ki jo želve lahko zaužijejo), obsevanje in svetlobno onesnaževanje plaž, podnebne spremembe (ki spreminjajo temperaturo gnezdilnih plaž in s tem spolno razmerje mladičev) ter degradacija habitatov (koralni grebeni, morske travne postelje).
Zaradi tega so morske želve predmet številnih varstvenih ukrepov: zaščitene so po mednarodnih pogodbah (npr. na ravni CITES), potekajo programi spremljanja gnezdišč, postavljene so zaščitene obalne cone, v ribištvu se uvajajo naprave, kot so turtle excluder devices (TED), in delujejo rehabilitacijski centri za poškodovane jedinke. Lokalni projekti vključujejo tudi izobraževanje javnosti in sodelovanje skupnosti pri varstvu gnezdišč in zmanjševanju težav z odpadki.
Morske želve so ključne za zdravje morskih ekosistemov (na primer zelene želve prispevajo k ohranjanju travnatih rastišč), zato je njihovo varstvo pomembno tako z vidika biotske raznovrstnosti kot tudi ekosistemske stabilnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so morske želve?
O: Morske želve so želve, ki jih najdemo v vseh svetovnih oceanih, razen v Arktičnem oceanu.
V: Kakšna je razlika med ameriško in britansko angleščino pri poimenovanju morskih želv?
O: V ameriški angleščini se morske želve imenujejo "Chelonioidea", v britanski angleščini pa preprosto "turtles"; sladkovodne želve se imenujejo "terrapins", kopenske želve pa "tortoles".
V: Kako stare so želve v primerjavi s kačami in krokodili?
O: Želve so starejše od kač in krokodilov, saj so ena najstarejših ohranjenih skupin plazilcev.
V: Koliko je vrst morskih želv?
O: Obstaja sedem vrst morskih želv: Kempova grebenska morska želva, oljčna grebenska želva, ploskoglava morska želva, zelena morska želva, grebenska morska želva, grebenska morska želva, zelena morska želva, grebenska morska želva, grebenska morska želva in usnjarka.
V: V katero družino morskih želv spada kožoplavka?
O: Usnjarka spada v družino Dermochelyidae in je njen edini član.
V: Kako velika je odrasla morska želva usnjarka?
O: Odrasla morska želva Leatherback lahko v dolžino meri šest ali sedem čevljev (2 m), v širino od tri do pet čevljev (1 do 1,5 m) in tehta do 2000 funtov (približno 900 kg).
V: Kje najdemo želvo ploskogrbo?
O: Želvo ploskoglavko najdemo samo na severni obali Avstralije.
Iskati