Usnjar (Dermochelys coriacea) — največja morska želva: opis, velikost, habitat

Usnjar (Dermochelys coriacea) — spoznajte največjo morsko želvo: osupljive mere, globoke potopne rekorde, svetovni habitat in življenjski izzivi. Preberite več.

Usnjar (Dermochelys coriacea), pogosto imenovan tudi kožna morska želva ali v angleščini Leatherback, je največja med vsemi živimi morskimi želvami in je po velikosti četrti največji sodobni plazilec za tremi krokodili. Zaradi svoje edinstvene anatomije, velike telesne mase in vedenja spada med najbolj izstopajoče morske vrste.

Opis

Usnjar nima trdne, oklepne lupine, kot jo poznamo pri drugih morskih želvah. Njegova hrbtna stran je prekrita z debelo, gumijasto kožo in hitinskimi grebeni (7 vzdolžnih reber), kar daje vtis "usnja" — od tod tudi slovensko ime. Barva je običajno temno modro-črna z belimi ali svetlimi lisami. Glava je podolgovata, sprednje plavuti so velike in srčaste, prilagojene za dolg potek plavanja.

Velikost in teža

Odrasli usnjarji povprečno merijo:

• dolžina lupine: približno 1–1,75 m,
• skupna dolžina telesa (glava–rep): približno 1,83–2,2 m,
• teža: približno 250–700 kg.

Največji doslej najdeni primerek je meril več kot 3 metre od glave do repa in tehtal okoli 916 kilogramov; bil je najden na plaži na zahodni obali Walesa.

Habitat in razširjenost

Usnjarji imajo izjemno širok razpon in jih najdemo v vseh glavnih oceanih. Uživajo v odprtem morju, a samice ob rojstvu prihajajo na peščene plaže vzporedno s toplimi obmorskimi območji. Njihov razpon vključuje hladnejše vode — zabeleženi so primeri vse do Aljaske in Norveške — ter južne meje do Cape of Good Hope v Afriki in najjužnejšega konca Nove Zelandije. Usnjarja najdemo v vseh tropskih in subtropskih oceanih, sega pa tudi do polarnega kroga.

Velike migracije in sposobnost prilagajanja nizkim temperaturam (delno zaradi velike mase in debelih plasti podkožnega tkiva ter posebnih fizioloških prilagoditev) omogočajo prehode med različnimi oceanskimi območji v iskanju hrane.

Prehrana in vedenje

Osnovna hrana usnjarjev so mehkužci brez trde lupine, predvsem meduze in gelatinske planktonske vrste (npr. meduze, sipine, tunikati). Zaradi prehranjevalnih navad so še posebej dovzetni za zaužitje plastičnih vrečk in drugih plastičnih odpadkov, ki jih zamenjajo za meduze. Usnjarji preživijo v odprtem morju, pogosto plavajo hitro in energično — Guinnessova knjiga rekordov iz leta 1992 navaja rekordno hitrost 35,28 km/h (21,92 mph) v vodi, medtem ko je običajna hitrost plavanja 0,5–2,8 m/s (1,1–6,3 km/h).

Usnjarji sodijo med morske živali, ki se potapljajo najgloblje; zabeleženi so potopi do globine 1280 metrov, kar jim omogoča dostop do bogatih virov hrane v pelagičnih slojih morja.

Razmnoževanje in razvoj

Samice se vsako leto ali vsaka nekaj let pripeljejo na peščene plaže, kjer izkopljejo jamo in odložijo več gnezdišč (clutches) z več deset do več sto jajci na gnezdo. Običajno pride do več gnezditev v enem sezonskem obdobju z razmiki okoli 7–14 dni. Inkubacija traja od približno 60 do 90 dni, odvisno od temperature peska; temperatura inkubacije vpliva na spol mladičev (termodependentno določanje spola).

Hranjenje in navigacija mladičev sta kritična. Po izvalitvi mladiči ponoči ali ob umirku svetlobe sledijo luči morja (navadno odsev lune in zvezd) proti vodi — umetne luči ob obali lahko motijo ta proces in povečajo smrtnost mladičev.

Grožnje in varstvo

Glavne grožnje usnjarjem so:

• stransko ujete v ribiških mrežah (bycatch),
• onesnaženje zlasti plastika, ki jo zamenjajo za hrano,
• uničevanje in osvetljevanje gnezdilnih plaž zaradi razvoja obalnih območij,
• nezakonit odvzem jajc in lov,
• podnebne spremembe, ki spreminjajo temperaturo inkubacije in s tem spolno razmerje mladičev,
• lokalni vplivi, kot so svetlobno onesnaženje, hrup in plastični odpadki.

Globalni status usnjarja po Mednarodni zvezi za varstvo narave (IUCN) je zapleten: vrsta je ocenjena kot ogrožena v nekaterih populacijah in ranljiva v splošnem; nekatere regionalne populacije so kritično ogrožene. Konzervacijski ukrepi vključujejo zaščito gnezdilnih plaž, zmanjšanje stranskega ulova v ribarstvu, čiščenje morja in izobraževanje javnosti o nevarnostih plastičnih odpadkov.

Predatorji in preživetje

Jajca in mladiči so plen številnih živali (ptice, rakuni, krabi, gozdne živali), odrasli pa imajo zaradi svoje velikosti malo naravnih sovražnikov. Le največji morski plenilci, kot so veliki morski psi in orke, se lahko uspešno spopadejo z odraslim usnjarjem. Ljudje pa so skozi zgodovino predstavljali in še predstavljajo eno največjih groženj.

Življenjska doba

Življenjska doba usnjarjev je slabo dokumentirana; ocene se gibljejo od "približno 30 let ali več" do "50 let ali več". Dolga življenjska doba, pozna spolna zrelost (pogosto okoli 10–30 let) in velika migracijska razdalja pomenijo, da so populacije ranljive na dolgoročne vplive in zahtevajo daljnosežne konzervacijske ukrepe.

Usnjar je izjemna in ekološko pomembna vrsta, katere ohranjanje zahteva globalno sodelovanje — tako pri varstvu njegovih gnezdilnih območij kot tudi pri zmanjševanju onesnaževanja in stranskega ulova v celotnem oceanu.

Vprašanja in odgovori

V: Katera je največja živeča morska želva?

V: Kako velike so lahko morske želve usnjate?

V: Kateri plenilci ogrožajo morske želve?

V: Kako globoko se potapljajo morske želve?

V: Kako hitro plavajo?

Išči po črki