Mala črnočela uharica (Larus fuscus): opis, razširjenost in vedenje

Mala črnočela uharica (Larus fuscus) je velika uharica, ki gnezdi na atlantskih obalah Evrope. Je selivka, ki prezimuje od Britanskega otočja proti jugu do zahodne Afrike. Pozimi redno obiskuje vzhodno obalo Severne Amerike, verjetno iz gnezdeče populacije na Islandiji.

Opis

Mala črnočela uharica je srednje velik galeb s kompaktno, vitko postavo. Odrasli imajo temno sive do skoraj črne hrbtne in sprednje krilne perje, bel trup in glavo ter rumenkast kljun z značilno rdečo piko. Noge so večinoma rumene. Mladiči so pogosteje rjavkasti in progasti; popoln odrasel plašč dosežejo po več letih postopnega menjavanja perja (molt).

Velikost in merila

• Dolžina telesa: približno srednja velikost med galebi (splošno merilo za srednje velike galebe).
• Razpon kril: opazno širok, ustrezen za dolge selitvene lete in lebdenje nad vodnimi površinami.
• Kljun: rumen z rdečo piko, ki ima pomembno vlogo pri hranjenju mladičev (glej spodaj).

Razširjenost in selitev

Gnezdi predvsem v kolonijah ob morskih obalah, pri ustjih rek in na večjih jezerih ATLANTSKEGA območja Evrope. Jeseni se velika večina populacije seli proti jugu — do zahodne Afrike — medtem ko nekatere populacije pozimi občasno obiskujejo vzhodno obalo Severne Amerike. V zadnjih desetletjih se del populacije prilagaja tudi mestnemu okolju, kjer najde veliko hrane in gnezdi na zgradbah.

Gnezdenje in razmnoževanje

Ta vrsta se razmnožuje v kolonijah, pogosto na tleh, med skalami ali na skalah. Gnezdo je preprosto, običajno obloženo z rastlinjem, algami ali drobnimi vejicami. Samica običajno znese tri jajca. Inkubacija traja več tednov, mladiči pa so ob izvalitvi delno pokriti z puhom in jih starši hranijo ter varujejo v bližini gnezda. Po kljunjenju in v prvih dneh življenja starši pogosto hranijo mladiče z regurgitacijo, kar zagotavlja lažje sprejemljivo in prebavljivo hrano.

Vedenje in prehrana

Mala črnočela uharica je oportunistični jedec: lovi ribe in nevretenčarje, išče odpadke v pristaniščih in mestih, včasih plenijo jajca in mladiče drugih ptic ter se prehranjuje s kopenskimi živalmi. Je iznajdljiva pri pridobivanju hrane in zna izkoristiti tako naravne vire kot povzročene priložnosti v bližini človeka.

Prepoznavanje in primerjava z drugimi vrstami

V Evropi jo je mogoče zamenjati z drugimi srednje velikimi in temno hrbtnimi galebi, vendar je nabor znakov v kombinaciji (temna hrbtna barva, rumen kljun z rdečo piko, velikost in oblika telesa ter barva nog) v večini primerov dovolj za pravilno identifikacijo. Edina vrsta, s katero jo lahko zamerimo v nekaterih primerih, je velika črnočela čajka (Larus marinus), vendar je ta običajno precej večja in bolj robustna, z močnejšim kljunom in temnejšimi krili.

Taksonomija

Skupina sledastih in malih galebov ima zapleteno taksonomsko zgodovino. Različne taksonomske avtoritete priznavajo od dve do več vrst v tem kompleksu; razlike med sosednjimi oblikami so pogosto majhne, a so določene populacije genetsko in morfološko ločene do mere, da jih nekateri priznavajo kot samostojne vrste. V tem “krogu” sta na skrajih, na primer, sledasti galeb in mali črnočeli galeb, jasno ločena kot ločeni vrsti.

Glas in vedenjski vzorci

Glas je tipičen galebji klic — hripav, pogosto ponavljajoč se. Pri obnašanju izstopa družbena dinamika v kolonijah, kjer ptice branijo gnezda, komunicirajo z različnimi klici in gestami ter s pomočjo vizualnih signalov usklajujejo vedenje ob hranjenju in varstvu mladičev.

Ohranjanje in grožnje

V nekaterih regijah so populacije stabilne ali celo v porastu, zlasti tam, kjer se vrsta uspešno prilagaja urbanim življenjskim pogojem. Kljub temu so lokalne grožnje: izguba naravnih gnezdišč, motenje gnezdenja, onesnaževanje morja, razvoj obalnih območij in včasih prekomerno lovljenje ali uničevanje gnezd. Splošno stanje ohranitve je odvisno od regije in lokalnih trendov populacije.

Dodatne zanimivosti

• Rdeča pika na kljunu deluje kot vizualni sprožilec — ko mladiči kljunejo rdečo piko, jih odrasli hranijo. To vedenje je podedovano in ga opisujejo kot fiksni vzorec delovanja ali releaser, kar pomeni, da sprožilec povzroči tipično, vnaprej določeno vedenje.
• Prilagodljivost prehrane in gnezdenja je velik razlog za hitro širitev vrste v nekaterih urbanih območjih.

Za opazovanje te vrste je priporočljivo spremljati obalne koline, pristanišča in mesta ob obali v času gnezdenja in selitve — takrat je mogoče najbolje opazovati njihove kolonije, vedenje hranjenja in medsebojne interakcije.

Vprašanja in odgovori

V: Katera vrsta galebov je mali črnočeli galeb?

V: Kam se ta vrsta seli pozimi?

V: Kje gradijo gnezda?

V: Koliko jajc običajno znese ta vrsta?

V: Ali v Evropi obstajajo še kakšne druge vrste, s katerimi bi jo lahko zamenjali?

V: Kako lahko odrasli hranijo mlade ptice?

Išči po črki