Za ljudi glej migracijo ljudi, za podatke pa migracijo podatkov.

Selitev (pogosto imenovana tudi migracija) je redno in ponavljajoče se premikanje živali med dvema ali več območji. Na primer, karibuji na Arktiki se pozimi odpravijo na jug in se poleti, ko je topleje, vrnejo. Veliko ptic se seli, na primer gosi in štorklje.

Definicija in vrste migracij

Selitev je običajno potovanje na dolge razdalje v iskanju primernega življenjskega prostora, hrane ali razmnoževalnih območij. Da bi dogodek šteli za pravo selitev in ne le lokalno razpršitev, mora biti ponavljajoč — najpogosteje letni ali sezonski. Obstajajo tudi druge oblike premikov:

  • Sezonske/letne selitve: premiki med območji odvisno od letnih časov in razpoložljivosti virov.
  • Dnevne (vertikalne) migracije: kratki, vsakodnevni premiki, na primer vzpona planktona čez dan in noč.
  • Spremembe zaradi razvoja: mladostne faze (npr. mladi atlantski lososi), ki zapustijo reko in se kasneje vračajo k razmnoževanju.
  • Obligatne in fakultativne selitve: nekatere vrste se selijo vedno (obligatno), druge pa le ob neugodnih pogojih (fakultativno).

Vzroki in sprožilci selitev

Vzrok za selitev je pogosto povezava med lokalnim podnebjem, sezonsko razpoložljivostjo hrane in razmnoževalnimi potrebami. Drugi sprožilci vključujejo:

  • iskanje hrane oziroma sprememba razpoložljivosti plena;
  • iskanje varnih mest za razmnoževanje ali vzrejo mladičev;
  • spremembe v habitatu zaradi suše, poplav ali požarov;
  • genetsko vodenje in vedenjski vzorci, ki so posledica evolucije.

Primeri selitev

Veliko primerov podaja različne skupine živali:

  • Ptiči: mnoge vrste letijo na velike razdalje; nekateri rekordi vključujejo arktično čapljico in arktično goločelo (Arctic tern), ki se seli tisoče kilometrov.
  • Savanski rastlinojedi: afriški rastlinojedi, ki sledijo rasti trave v vzhodni Afriki. Na tem območju so padavine sezonske, zato raste trava v ciklih; njihove selitve pa spremljajo tudi plenilci.
  • Ribe: lososi in drugi migrirajo med reko in morjem zaradi razmnoževanja in rasti — primer mladih atlantskih lososov.
  • Žuželke: nekatere, kot je kobilica selivka, se selijo v velikih skupinah; selijo se tudi mnoge druge vrste žuželk.
  • Plankton in dnevne migracije v morju: Plankton se podnevi dvigne proti površini zaradi svetlobe in fotosinteze, ponoči pa se premakne navzdol; mnogo vrst rib in večjih organizmov jim sledi.

Evolucijski in ekološki pomen

Migracije so pomembna evolucijska sila, saj vplivajo na naravno selekcijo. Uspešno prečkanje poti in vračanje na reproduktivna območja pogosto določata sposobnost razmnoževanja in preživetja vrste. Selitve prispevajo tudi k:

  • prenosu energije in hranil med ekosistemi (npr. ribe, ki prinesejo morske hranilne snovi v rečne sisteme ob vračanju);
  • razširjanju semen in organizmov ter ohranjanju genske pestrosti;
  • uravnavanju številčnosti plenilcev in plena, s čimer se vzdržuje ravnovesje v ekosistemu.

Grožnje in zaščita migracij

Človeške dejavnosti močno vplivajo na uspeh migracij. Glavne grožnje so:

  • izguba in fragmentacija habitata (urbana gradnja, intenzivno kmetovanje);
  • ovire na poti (avtoceste, ograje, zapornice), ki preprečijo tradicionalne poti;
  • podnebne spremembe, ki spreminjajo sezonske vzorce in razpoložljivost virov;
  • onesnaževanje, lov in posredni vplivi (npr. vetrne elektrarne, ki vplivajo na ptice in netopirje);
  • svetloba in hrup, ki lahko zmotita navigacijo invedenje invazivnih vrst.

Varstvo selitvenih vrst vključuje ohranjanje ključnih počivališč in koridorjev, nadzor nad lovom, preučevanje učinkov infrastrukture ter mednarodno sodelovanje, saj se mnoge selitve odvijajo čez meje držav.

Kako raziskujemo selitve

Znanstveniki uporabljajo več metod za spremljanje in razumevanje migracij:

  • oznake, obročki in barvni znaki; tradicionalno označevanje ptic in sesalcev;
  • satelitsko spremljanje in GPS sledilci za natančne poti in hitrosti premikov;
  • genetske metode za sledenje populacijskim povezavam;
  • radarski in akustični sistemi za opazovanje množičnih preletov ali podvodnih gibanj;
  • opazovanja in poročila državljanov ter zbiranje podatkov o času prihoda/odhoda za sezonske vzorce.

Razumevanje in varstvo migracij sta ključna za ohranjanje biodiverzitete in dobrega delovanja mnogih ekosistemov. Čeprav selitve pogosto predstavljajo izziv zaradi velikega obsega in mednarodnega značaja, so ohranjanje poti in življenjskih prostorov pomemben korak k dolgoročnemu preživetju številnih vrst.