Limnognathia
Limnognathia maerski je mikroskopska žival. Gre za novo odkrito vrsto, ki so jo leta 1994 našli v homotermnih izvirih na otoku Disko na Grenlandiji. Njeno mesto v taksonomiji je negotovo.
Opisana je kot razred ali podrazred v razredu Gnathifera ali kot podrazred v nadrazredu Gnathifera, imenovanem Micrognathozoa. Sorodna je z rotifirami in gnathostomulida, ki so združene v skupino Gnathifera.
S povprečno dolžino ene desetinke milimetra je ena najmanjših znanih živali.
L. maerski ima zelo zapletene čeljusti s petnajstimi ločenimi deli. Deli čeljusti so povezani z vezmi in mišicami. Deli čeljusti so zelo majhni, od 4 μm do 14 μm. Žival lahko med prehranjevanjem del čeljusti iztegne zunaj ust. Prav tako se večji del čeljustne strukture iztegne zunaj ust, ko regurgitira (izloča) neprebavljive predmete.
L. maerski ima v glavi velik ganglij ali "možgane". Parne živčne vrvice potekajo vzdolž spodnje strani telesa) do repa. Po telesu so raztresene toge čutne ščetine, sestavljene iz ene do treh trepalnic. Te ščetine so podobne ščetinam pri gnathostomulidih.
Gibljive trepalnice so razporejene na čelu v obliki podkve, na straneh glave in na spodnji strani telesa v dveh vrstah. Trepalnice na čelu ustvarjajo tok, ki premika delce hrane proti ustom. Druge trepalnice premikajo žival.
Vsi doslej zbrani primerki L. maerski so imeli ženske organe. Odlagajo dve vrsti jajc: tankostenska jajca, ki se hitro izležejo, in debelostenska jajca, ki naj bi bila odporna proti zmrzovanju, zato lahko prezimijo in se izležejo spomladi. Enak vzorec je znan pri vrtavkah, kjer se debelostenska jajčeca oblikujejo šele po oploditvi samcev. Najmlajši zbrani primerki L. maerski imajo morda tudi moške organe: zdaj se domneva, da se živali izležejo kot samci in nato postanejo samice.
Filogenija
Kladogram (prirejen po [1]), ki prikazuje sorodstvena razmerja Limnognathia:
| Gnathifera |
| ||||||||||||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Limnognathia maerski?
O: Limnognathia maerski je novo odkrita mikroskopska žival.
V: Kje so jo prvič našli?
O: Prvič so jo našli v homotermnih izvirih na otoku Disko na Grenlandiji leta 1994.
V: Kako velik je L. maerski?
O: S povprečno dolžino ene desetine milimetra je ena najmanjših znanih živali.
V: Kako je videti njegova čeljust?
O: Ima zelo zapletene čeljusti s petnajstimi ločenimi deli, ki so povezani z vezmi in mišicami. Deli čeljusti so veliki od 4 μm do 14 μm.
V: Ali ima L. maerski čutne ščetine?
O: Da, toge čutne ščetine, sestavljene iz ene do treh trepalnic, so raztresene po telesu, gibljive trepalnice pa so razporejene v obliki podkve na čelu in v točkah na straneh glave ter v dveh vrstah na spodnji strani telesa.
V: Kako premikajo delce hrane proti ustom?
O: Trepalnice na čelu ustvarjajo tok, ki premika delce hrane proti ustom. Tudi druge trepalnice jih premikajo.
V: Ali odlagajo jajčeca? Če da, kakšna so?
O: Da, odlagajo dve vrsti jajc - tankostenska, ki se hitro izležejo, in debelostenska, ki naj bi bila odporna proti zmrzovanju in sposobna prezimiti ter se izvaliti spomladi.
