Lingula — rod brahiopodov in živi fosil: opis, anatomija in evolucija
Lingula — živi fosil: celovit opis, anatomija in evolucija brahiopodov; več kot 500 milijonov let zgodovine, način prehranjevanja s filtri in primerjava s fosili.
Lingula je rod brahiopodov iz razreda Lingulata. Rod Lingula obstaja že od zgodnjega ordovika in je pogosto navajan kot primer živega fosila. Kot vsi brahiopodi se hrani s filtri.
Opis
Brahiopodi so na videz podobni školjkam, saj imajo dve lupini (valvi), a se od mehkužcev razlikujejo po orientaciji lupin: brahiopodi imajo ločeni hrbtno in trebušno lupino, medtem ko so lupine školjk zrcalni pari (desna in leva). Lingule so v velikosti običajno majhne, pogosto le nekaj centimetrov dolge, in živijo pokopane v mehčnem sedimentu obalnih vod.
Anatomija
- Lupini (valvi): pri lingulatih sta valvi sestavljeni iz apatitne (fosfatne) snovi z organskim matricem, kar se razlikuje od kalcitnih oziroma aragonitnih lupin številnih drugih brahiopodov in školjk.
- Pecelj (pedunkel): Lingule imajo izrazit pecelj, ki sega skozi odprtino (foramen) blizu konice ene od lupin in omogoča pritrditev ali izhajanje iz zaklopa v sedimentu.
- Lofofor: tipičen filtirajoč organ v obliki zavitih vrstastih struktur, prekrit s cilijami, s katerimi zajema in usmerja planktonske delce do ust.
- Notranje organe: vključujejo enodelno prebavno cev z U-obliki, mišice za zapiranje in odpiranje valv ter preprost živčni sistem brez centraliziranega možganskega ganglija.
Življenjski slog in prehrana
Lingule živijo v pasivnih, navpično postavljenih burrowih v pesku ali mulju na plitvih obalah. S pomočjo lofofora filtrirajo organske delce in plankton iz vode. Pecelj pomaga pri vzdrževanju položaja v sedimentu in pri izmenjavi vode skozi luknjo v lupini.
Razmnoževanje in razvoj
Brahiopodi se običajno razmnožujejo spolno z ločenimi spoloma (samci in samice). Veliko vrst izloča gamete v vodo, kjer poteka zunanja oploditev. Iz oplojenih jajčec se razvijejo prosto plavajoči ličinki, ki se po določenem obdobju spreminja (metamorfoza) v sedečo odraslo obliko. Ličinski stadij in pot razvoja se lahko razlikujeta med vrstami, a splošno je prisotnost prostega stadija del življenjskega cikla.
Fosilni zapis in evolucija
Brahiopodi iz razreda Lingulata so znani iz kambrija in so preživeli z različnimi oblikami vse do danes, kar predstavlja več kot 500 milijonov let evolucijske zgodovine. Med fosili so vrste iz rodu Lingula zelo podobne sodobnim predstavnikom, zato jih pogosto navajajo kot primer evolucijske konzervativnosti — t. i. «živi fosili». Razlogi za to ohranjenost vključujejo stabilno življenjsko nišo (burrowing v sedimentu) in učinkovit filtirajoč način prehranjevanja, zaradi katerih ni bilo močnih selekcijskih pritiskov za drastične morfološke spremembe.
Pomen za znanost in varstvo
- Modelni organizem: nekatere vrste lingul so uporabljene v raziskavah razvojne biologije in paleontologije zaradi svoje dolge evolucijske linije in ohranjenih značilnosti.
- Ekološka vloga: prispevajo k bentoskim ekosistemom kot filtratorji in del bioturbacije (premeščanje sedimenta), s tem vplivajo na kakovost sedimenta in kroženje hranil.
- Varstvo: čeprav niso vse vrste ogrožene — nekatere so razmeroma pogoste na obalnih območjih — lahko lokalne populacije trpijo zaradi onesnaževanja, izgradnje obale in sprememb habitata. Ohranjanje obalnih ekosistemov in spremljanje populacij pripomoreta k dolgoročni ohranitvi teh starodavnih organizmov.
Brahiopodi so na videz podobni školjkam, saj imajo dve lupini. Brahiopodi se zlahka ločijo od mehkužcev, ker imajo (različne) hrbtne in trebušne lupine. Školjke imajo zrcalno desno in levo lupino. Lingule in večina brahiopodov imajo tudi pecelj (ali peduncle), ki sega skozi luknjo blizu konice ene od lupin. Školjke so lahko na podlago pritrjene z bajsusnimi nitkami, ki segajo med lupine.
Brahiopodi iz rodu Lingulata so obstajali od kambrija do danes, kar je več kot 500 milijonov let! Sodobne vrste lingul so zelo podobne svojim fosilnim prednikom.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Lingula?
O: Lingula je rod ramenonožcev iz razreda Lingulata.
V: Kdaj je obstajala Lingula?
O: Znano je, da je rod Lingula obstajal od zgodnjega ordovika.
V: Kakšen je pomen rodu Lingula?
O: Lingula je dober primer živega fosila.
V: Kakšna je prehrana lingule?
O: Kot vsi brahiopodi se tudi Lingula hrani s filtri.
V: V čem so brahiopodi podobni školjkam?
O: Brahiopodi in školjke imajo dve lupini, vendar jih lahko razlikujemo, ker imajo brahiopodi različne hrbtne in trebušne lupine.
V: Po čem se lingula in drugi brahiopodi razlikujejo od mehkužcev?
O: Lingula in drugi ramenonožci imajo pecelj (ali pecelj), njihove hrbtne in trebušne lupine pa se med seboj razlikujejo, medtem ko imajo mehkužci zrcalno desno in levo lupino.
V: Kako dolgo obstajajo brahiopodi iz rodu Lingulata?
O: Brahiopodi iz rodu Lingulata obstajajo od kambreja do danes, kar je več kot 500 milijonov let!
Iskati