Jezikoslovje
Jezikoslovje je študija jezika. Ljudje, ki preučujejo jezik, se imenujejo jezikoslovci.
Jezikoslovje ima pet glavnih delov: preučevanje zvokov (fonologija), preučevanje delov besed, kot sta "un-" in "-ing" (morfologija), preučevanje besednega reda in sestavljanja stavkov (skladnja), preučevanje pomena besed (semantika) in preučevanje neizrečenega pomena govora, ki je ločen od dobesednega pomena povedanega (na primer, če rečemo "mraz mi je", da nekdo izklopi ventilator (pragmatika).
Jezikoslovje lahko vsak dan uporabljamo na številne načine. Nekateri jezikoslovci so teoretičnijezikoslovci in preučujejo teorijo in ideje, ki stojijo v ozadju jezika, na primer zgodovinsko jezikoslovje (preučevanje zgodovine jezika in njegovih sprememb) ali preučevanje, kako lahko različne skupine ljudi različno uporabljajo jezik (sociolingvistika). Nekateri jezikoslovci so uporabni jezikoslovci in jezikoslovje uporabljajo za različne namene. Na primer, forenzično jezikoslovje se uporablja pri preiskovanju kaznivih dejanj, računalniško jezikoslovje pa pomaga računalnikom pri razumevanju jezikov, kot pri prepoznavanju govora.)
Posebnosti
Jezikoslovje v širšem smislu vključuje evolucijsko jezikoslovje, ki obravnava izvor jezika, zgodovinsko jezikoslovje, ki raziskuje jezikovne spremembe, sociolingvistiko, ki preučuje odnos med jezikovnimi spremembami in družbenimi strukturami, psiholingvistiko, ki raziskuje predstavljanje in delovanje jezika v umu, nevrolingvistiko, ki preučuje procesiranje jezika v možganih, učenje jezika, kako otroci ali odrasli usvajajo jezik, ter analizo diskurza, ki vključuje strukturo besedil in pogovorov.
Čeprav je jezikoslovje znanstveno preučevanje jezika, se z njim prepletajo številne druge intelektualne discipline. Semiotika, na primer, je splošno preučevanje znakov in simbolov v jeziku in zunaj njega. Literarni teoretiki preučujejo uporabo jezika v literaturi. Jezikoslovje se dodatno opira na delo različnih področij, kot so akustika, antropologija, biologija, računalništvo, anatomija človeka, informatika, nevroznanost, filozofija, psihologija, sociologija in govorno-jezikovna patologija. Analiza diskurza je študija celotnih pogovorov ali besedil.
Številni jezikoslovci primerjajo jezike, da bi našli podobne lastnosti. Tako je mogoče najti stvari, ki so skupne vsem jezikom na svetu, in se naučiti jezikov, ki so si v jezikovni družini sorodni. Za jezikoslovce, ki preučujejo, kako so jeziki strukturirani in kako delujejo, pravimo, da se ukvarjajo s teoretičnim jezikoslovjem.
Drugi del jezikoslovja se ukvarja z razumevanjem, kako se jeziki uporabljajo v družbi ali v svetu. Sociolingvistika preučuje, kako se jeziki uporabljajo v družbi, zgodovinsko jezikoslovje pa preučuje, kako se jeziki spreminjajo skozi čas in kakšni so bili jeziki v preteklosti. Del zgodovinskega jezikoslovja je etimologija, preučevanje zgodovine besed.
Del jezikoslovja, ki si prizadeva ugotoviti, kako jeziki delujejo v umu, se imenuje psiholingvistika.
Zgodovina
Zgodnji jezikoslovci
Študij jezika se je v Indiji začel s Pāṇinijem, gramatikom iz 5. stoletja pred našim štetjem, ki je napisal 3.959 pravil sanskrtskega gramamra, v katerih je opisal različne vrste samoglasnikov in soglasnikov sanskrta ter glagolske in samostalniške razrede. Na Bližnjem vzhodu je Sibawayh (سیبویه) leta 760 napisal knjigo o arabščini Al-kitab fi al-nahw (الكتاب في النحو, Knjiga o gramatiki) in bil prvi znani avtor, ki je govoril o razliki med zvoki in fonemi.
Jezikoslovje se je na Zahodu začelo prav tako zgodaj kot na Vzhodu, vendar je bilo takrat zahodno jezikoslovje bolj podobno filozofiji in manj preučevanju jezika. Platon je bil prvi zahodni filozof, ki je pisal o semantiki v svojem Kratilu, v katerem trdi, da besede predstavljajo pojme, ki so večni in obstajajo v svetu idej. Beseda etimologija je bila prvič uporabljena za pogovor o zgodovini, ki se skriva za pomenom besede.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je jezikoslovje?
O: Jezikoslovje je študija jezika.
V: Kako se imenujejo ljudje, ki proučujejo jezik?
O: Ljudje, ki preučujejo jezik, se imenujejo jezikoslovci.
V: Katerih je pet glavnih delov jezikoslovja?
O: Pet glavnih delov jezikoslovja so fonologija, morfologija, skladnja, semantika in pragmatika.
V: Kaj je fonologija?
O: Fonologija je študija zvokov.
V: Kaj je morfologija?
O: Morfologija preučuje dele besed, kot sta "un-" in "-ing".
V: Kaj je pragmatika?
O: Pragmatika je preučevanje neizrečenega pomena govora, ki je ločen od dobesednega pomena izrečenega.
V: Kateri so primeri uporabnega jezikoslovja?
O: Primera uporabnega jezikoslovja sta forenzično jezikoslovje, ki se uporablja pri preiskovanju kaznivih dejanj, in računalniško jezikoslovje, ki se uporablja za pomoč računalnikom pri razumevanju jezikov, npr. pri prepoznavanju govora.
