Besedni red
Besedni red je del skladnje, ki je del slovnice. Besedni red se lahko v različnih jezikih razlikuje. Na primer angleški "I play tennis only sometimes" bi bil v nemščini Ich spiele nur manchmal Tennis, dobesedno "I play only sometimes tennis". V norveščini bi se isti stavek glasil Jeg spiller bare tennis noen ganger ("Tenis igram samo včasih").
V portugalščini bi se stavek lahko glasil Eu só jogo tênis algumas vezes ("Tenis igram samo včasih"), vendar lahko besedni red spremenimo v Eu jogo tênis só algumas vezes ("Tenis igram samo včasih"). Vendar pa Eu jogo só tênis algumas vezes ni dovoljeno ("Tenis igram samo včasih"), ker bi se spremenil pomen.
Predmet-besedilo-objekt
V angleščini je preprost stavek z glagolom (dejanje), subjektom (kdo ali kaj izvaja dejanje) in objektom (komu ali čemu se dejanje izvaja) zapisan v besednem redu subjekt-verb-objekt (SVO). Na primer v stavku "Robert odpre vrata" je "Robert" subjekt, "odpre" glagol in "vrata" predmet. SVO je drugi najpogostejši besedni red med vsemi jeziki in se uporablja v 42 % jezikov. Primeri so mandarinščina, bahasa melayu, bahasa indonezijščina, španščina, francoščina, italijanščina, tajščina in vietnamščina. Nekateri od navedenih jezikov lahko uporabljajo tudi druge besedne rede, kot sta SOV in VSO, vendar za najpreprostejše stavke uporabljajo SVO.
V drugih jezikih se v stavkih lahko uporabljajo drugačni besedni redi. Primer: Robert odpre vrata. Če bi v angleščini besedni red spremenili v "The door opens Robert", bi se spremenil pomen stavka. V latinščini pa Robertus ianuam aperit in ianuam Robertus aperit pomenita enako. Ianuam je v tožilniku, zato je neposredni predmet, Robertus pa predmet. Če pa spremenimo velikost obeh besed v Robertem ianua aperit, se spremeni pomen stavka: ianua je zdaj v imenovalniku, zato je subjekt, Robertum pa predmet.
Predmetno-predmetni glagol
Besedni red subjekt-objekt-verbal (SOV) je besedni red, ki ga uporablja največje število različnih jezikov, kar 45 %. Še posebej pogost je v teoretični družini jezikov, ki je znana kot altajska jezikovna družina in vključuje številne jezike, kot so japonščina, korejščina, mongolščina in turški jeziki.
V japonščini se na primer v enostavnem stavku uporablja SOV. Z drugimi besedami, stavek "Robert odpre vrata" postane "Robert odpre vrata". Takšni jeziki pogosto uporabljajo postpozitive, ki delujejo kot predložki, vendar se pojavljajo za besedami vsebine in ne pred njimi, da pokažejo vlogo besede v stavku. Vzorčni stavek "Robert odpre vrata" bi bil v japonščini ロバートはドアを開ける Robāto-wa doa-o akeru, v katerem は wa kot v ロバートは Robāto-wa kaže, da je ロバート Robāto (Robert) tema stavka, in を o kot v ドアを doa-o kaže, da je ドア doa neposredni predmet stavka. Približno 45 % vseh jezikov so jeziki SOV.
Glagol-predmet-objekt
Besedni red glagol-subjekt-objekt (VSO) je tretji najpogostejši besedni red v svetovnih jezikih. Jezikov z VSO je veliko manj kot jezikov s SVO in SOV, le 9 % jih je z VSO. Jezikovne skupine, v katerih je VSO pogost, vključujejo afroazijske jezike, kot so arabščina, hebrejščina in aramejščina, ter keltske jezike, kot so irščina, valižanščina in kornijščina. V jezikih VSO bi bilo "Robert odpre vrata" "Robert odpre vrata". Španski stavki so običajno SVO, vendar je pogost tudi VSO. V španščini je zgornji primer lahko kot Roberto abre la puerta (Robert odpre vrata) ali Abre Roberto la puerta (Odpre Robertu vrata).
Druge vrste
Poleg SVO, SOV in VSO so druge vrste besednih vrst precej redke. Besedni red VOS predstavlja približno 3 % vseh jezikov, jezikov, ki se začenjajo s predmetom (OVS in OSV), pa je zelo malo, vsak približno 1-0 % vseh jezikov.
