Platon — grški filozof: življenje, dialogi, Akademija in Republika

Platon — življenje, dialogi, Akademija in Republika: poglobljen vpogled v življenje grškega filozofa, njegove sokratske dialoge, ustanovitev Akademije in idejo idealne države.

Platon je bil eden največjih klasičnih grških filozofov. Živel je med letoma 427 in 348 pred našim štetjem. Rodil se je v aristokratski družini v Atenah; njegovi starši so bili Ariston in Perictione, v družinskem krogu pa so bili tudi znani politiki ter sodelavci v času Tur komajživih dogodkov v Atenah. Platon je ustanovil prvo univerzitetno šolo, imenovano "Akademija" (okoli leta 387 pr. n. št.), kjer se je poučevalo filozofijo, matematiko in znanost; Akademija je delovala kot središče filozofskega poučevanja več stoletij. Platon je bil učenec Sokrata (ki ni pisal) in učitelj Aristotela, ki je ustanovil drugo univerzo, znano kot licej. Platon je zapisal številne ideje s področja filozofije, o katerih se govori še danes. Pisal je o idejah deduktivnega sklepanja in o tem, kako lahko z razumnim razmišljanjem pridemo do resnice. Eden od sodobnih filozofov, Alfred North Whitehead, je dejal, da je vsa filozofija od Platona naprej le komentar njegovih del — s tem je izrazil, kako močen in dolgotrajen je bil njegov vpliv na zahodno misel.

Življenjska pot in politične izkušnje

Platon je odraščal v atenski politični in kulturni eliti. V času po-perikleovske krize v Atenah je bila njegova družina vpletena v dogodke, povezane z oligarhičnim režimom (npr. poznana je sorodstvena vez z nekaterimi člani Trideseterice). V mladosti je spoznal Sokrata in to srečanje je močno zaznamovalo njegovo misel. Po Sokratovi smrti je Platon večkrat potoval: hodil je v jugu Italije in na Sicilijo, kjer je skušal vplivati na politične voditelje, med njimi tudi na vladarja Syrakuze; te izkušnje so mu pokazale, kako težko je uresničiti idealno državo v praksi. Platon je v Atenah ustanovil Akademijo, kjer je poučeval in vodil filozofsko skupnost vse od njenega nastanka. Tradicionalno se pravi, da je Akademija obstajala vse do 6. stoletja našega štetja, ko jo je leta 529 zaprla cesar Justinijan — zgodovinski pomen in neprekinjenost šole sta predmet debat med zgodovinarji.

Filozofske ideje — teorija idej, duša in gnoseologija

Osrednja Platonova teorija je doktrina idej ali oblik (tudi "ideje" ali "forme"): svet, ki ga zaznavamo s čutili, je spreminjajoč in nezanesljiv; za resnično in nespremenljivo realnost Platon šteje abstraktne oblike (npr. pravičnost, dobrota, lepota, številka), ki so večne in popolne ter so vzrok in model spremenljivih stvari v čutnem svetu. Ta pogled je temelj njegove metafizike in vpliva na njegovo etiko ter politično filozofijo.

Platon je razvil tudi teorijo duše, v kateri duša obstaja pred rojstvom in po smrti; v delih, kot je Fajdo, zagovarja nesmrtnosti duše in prepričanje, da je spoznanje v veliki meri spominjanje (ideja anamneze), ne novo učenje. V epistemologiji je poudarjal pomembnost razuma in dialektičnega postopka za dosego gotovega spoznanja ter razliko med mnenjem (doxa) in znanjem (episteme).

Dialogi in pisni slog

Platon je svoje knjige pisal v obliki dialogov, v katerih se dve ali več oseb pogovarja o idejah in se o njih včasih ne strinja. Ta literarna oblika omogoča predstavljanje različnih stališč in vodi bralca skozi proces iskanja resnice. Sokrat je običajno glavna oseba v Platonovih dialogih. Običajno se Sokrat pogovarja z ljudmi o njihovih idejah in poskuša ugotoviti, ali verjamejo v kaj, kar je nelogično. Drugi ljudje v zgodbah se zaradi tega pogosto jezijo na Sokrata. Ljudje, ki proučujejo Platona, se prepirajo, ali je Sokrat res govoril iste stvari, kot ga Platon sili, ali pa je Platon Sokrata le uporabil kot lik, da bi se ideje, o katerih je govoril, zdele pomembnejše. Filozofi pogosto ločijo zgodnja "sokratovska" dela (ki so bolj preiskovalna in sokratska po tonu) od poznejših del, kjer se bolj jasno kaže Platonova lastna doktrina.

Glavna dela in teme

• Republika ( — eno najbolj znanih in vplivnih del, v katerem Platon preko Sokrata raziskuje naravo pravičnosti, strukturo idealne družbe in vpelje znane podobe, kot je alegorija votline. V Republiki nastane tudi zamisel o "idealni" državi in o vladarju-filozofu, ki ima znanje potrebnega vodstva. Metoda spraševanja v tem dialogu, imenovana sokratska metoda, je prav tako pomembna kot vsebina.
• Gorgias — kritični pogled na sofistični retoriki in v svojem delu Gorgias vztrajal pri resnični pravičnosti in enakosti, v delu Fajdo pa pri nesmrtnosti duše. Ta dialog se ukvarja z razliko med resnično dobrim življenjem in življenjem, ki išče le moč ali slavo preko prepričljivega govorništva.
• Fajdo — dialog o duši in beseda o smrti ter nesmrtnosti duše.
• Simpozij — razprava o naravi ljubezni in lepote.
• Meno — razprava o naravi znanja in vprašanju, ali se znanje da poučevati (tudi uvod v idejo anamneze).
• Timaeus — kozmološko delo, v katerem je opisana filozofska razlaga nastanka sveta in narave.
• Zakoni — Platonov najdaljši in verjetno tudi zadnji dialog, v katerem obravnava praktična vprašanja zakonodaje in organizacije države, nekoliko bolj zmerno in pragmatično kot v Republiki.

Politična filozofija in vzgoja

V svojih političnih zamislih je Platon poudarjal pomen vzgoje in izbirnih postopkov za oblikovanje vladarjev, ki so združili modrost in krepost. V Republiki predlaga sistem izobraževanja, ki vključuje glasbo, telovadbo, matematiko in dialektiko ter posebno izobrazbo za tiste, ki naj bi postali vladarji — filozofi. Razpravlja tudi o delitvi družbe na sloje (vladajoči, varuhi in delavci) in o tem, kako naj bi pravično urejena država skrbela za skupno dobro.

Vpliv in zapuščina

Platon je postavil temelje zahodne filozofske tradicije. Njegove zamisli so vplivale na kasnejše smeri, kot so neoplatonizem, krščanska teologija in srednjeveška šolska filozofija, pa tudi na novoveško in sodobno filozofijo. Njegov način pisanja dialogov in poudarek na razumu, etiki in politični teoriji sta ostala temeljna vira študija. Poleg tega je njegova Akademija vplivala na institucionalno obliko visokošolskega izobraževanja v zahodnem svetu.

Zaključek

Platonovo delo ostaja vir navdiha in predmet razprav še danes. Njegovi dialogi združujejo filozofsko globino z literarno obliko, njegova teorija idej pa predstavlja temelj mnogih kasnejših razprav o realnosti, znanju in vrednotah. V zgodovini filozofije je Platon ena izmed ključnih osebnosti, ki je močno oblikovala razumevanje, kako naj ljudje razmišljajo o resnici, pravičnosti in dobrem življenju.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Platon?

V: Kako premožen je bil Platon?

V: Kaj je ustvaril Platon?

V: Kdo je bil Sokrat in kakšna je njegova povezava s Platonom?

V: Kaj je Alfred North Whitehead povedal o filozofiji po Platonu?

Išči po črki