Kriton (Platon): dialog o dolžnosti, zakonu in Sokratovi usmrtitvi

Kriton (Platon): filozofski dialog o dolžnosti, zakonu in Sokratovi usmrtitvi — preizpraševanje morale, državljanske dolžnosti in pravičnosti.

Kriton je kratki dialog, ki ga je približno leta 360 pred našim štetjem napisal starogrški pisatelj in filozof Platon. V njem nastopata le dva lika: Sokrat in njegov prijatelj Kriton. Dialog je umeščen v zapor, kmalu po Sokratovi obsodbi, in obravnava vprašanje, ali naj Sokrat sprejme pomoč pri pobegu ali pa ostane ter sprejme usmrtitev.

Povzetek

Kriton pride k Sokratu v noč pred njegovo usmrtitvijo in mu ponudi priložnost, da pobegne iz prestavljene kazni. Kriton navaja praktične razloge: skrbi za Sokratovo življenje, željo, da ohranijo njegovo učenje, ter strah pred mnenjem ljudi, ki bi Judovali, če bi videli, da Sokrat ni izkoristil možnosti za pobeg. Sokrat pa se odločno upira: trdi, da ni prav, da bi naredil nepravičnost, tudi če bi bil to zase ugoden izid. S tem prepriča Kritona, da mora spoštovati zakone in sprejeti posledice, torej smrt.

Glavne teme in argumenti

• Dolžnost do zakona in mesta: Sokrat predstavi argument, da je živel v Atenah po dogovoru z njenimi zakoni in institucijami; pobeg bi pomenil prekinitev te tihe pogodbe in škodo za skupnost.
• Nepovračanje nepravičnosti z nepravičnostjo: Sokrat vztraja, da ni dovoljeno vračati zla z zlom, torej ne smemo povzročiti škode (tudi zakonodaji ali družbi), da bi se izognili svoji lastni škodi.
• Pravica in pravna legitimnost: Dialog raziskuje, kdaj je prav, da posameznik krši zakon — Sokrat poudarja, da spremembe zakonov zahtevajo pravne postopke, ne pa zasebne pobude za nasilno ali prikrito kršenje.
• Etika dejanj v osebni in javni sferi: Kriton poudarja osebne posledice (družina, ugled), Sokrat pa postavlja načela pravičnosti nad osebno koristi.

Struktura in slog

Dialog je kratek in jasen, zasnovan kot filozofski razgovor med dobrima sogovornikoma. Platon pogosto uporablja sokratski način — Sokrat s sklenjenimi premisami vodi pogovor do etične jasnoče. V Kritonu se poleg argumentacije pojavi tudi retorični element: Platon personificira zakone v Sokratovih imaginarnih besedah, kar poveča moralno težo Sokratove odločitve.

Zgodovinski kontekst in pomen

Sokrat je bil obsojen na smrt (tradicija navaja leto 399 pr. n. št.) in je bil usmrčen s pitjem jegliča. Platonov Kriton ni nujno strogo zgodovinski zapis dogodka, ampak filozofska refleksija o odnosu posameznika do države in o tem, kaj pomeni živeti po načelih pravičnosti. Dialog je imel velik vpliv na poznejše razprave o državljanskih dolžnostih, civilni nepokorščini in družbeni pogodbi: vprašanje, kdaj je sporno zakon kršiti v imenu višjih moralnih načel, ostaja relevantno še danes.

Kaj iz dialoga izhaja za sodobnega bralca

• Sokratovo stališče postavlja etično vprašanje: ali naj posameznik žrtvuje svoje življenje v imenu načel? To izziva razmišljanje o tem, kdaj je osebna integriteta pomembnejša od samoohranitve.
• Dialog spodbuja premislek o odgovornosti do skupnosti in o tem, kako legitimno nasprotovanje nepravičnim zakonim urediti brez škode za druge.
• Pomemben je tudi diskurz o institucijah: kako naj posameznik ravna, če se mu zakon zdi nepravičen — skozi spremembo znotraj sistema ali prek neposrednega nasprotovanja?

Na koncu Kriton ostaja močan prikaz Platonovega načina, kako filozofija obravnava konkretne življenjske dileme: dialog združuje moralno doslednost, politično filozofijo in osebno odgovornost v jedrnatem besedilu, ki bralca spodbuja k premisleku o lastnih vrednotah in obveznostih do skupnosti.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je napisal dialog Kriton?

V: Kdo so edini liki v dialogu Kriton?

V: Kaj je osrednja tema dialoga Kriton?

V: Čemu Sokrat v dialogu Kriton nasprotuje?

V: Ali Sokrat na koncu prepriča Kritona, da mu pomaga pobegniti iz zapora?

V: Kdo je med številnimi drugimi deli napisal dialog Kriton?

V: Kako je Sokrat umrl v resničnem življenju?

Išči po črki