Das Rheingold (Renski zlato): Wagnerjeva opera — uvod v Nibelunški prstan

Prizorišče 1

Prvi prizor se odvija na reki Ren, kjer so tri deklice: Woglinde, Wellgunde in Flosshilde varujejo dragoceno rensko zlato. Pride Alberich, zlobni Nibelung, in poskuša ujeti služkinje. Iz njihovih besed Alberich izve, da ima zlato, ki ga varujejo, čarobno moč. Alberich hoče zlato, vendar renski dekleti pravita, da se mora vsak, ki ga hoče imeti, odreči ljubezni (odpovedati se ji). Menijo, da Alberich tega ne bo storil, ker je zelo zaljubljen v dekleta, vendar se Alberich res odpove ljubezni in tako dobi zlato.

Prizorišče 2

Drugi prizor se odvija v Valhali, kjer živijo bogovi. Tam je glavni bog Wotan s svojo ženo Fricko. Dva velikana gradita ogromen grad za bogove. Wotan jima je obljubil, da jima bo za njuno delo plačal tako, da jima bo dal Freio, boginjo mladosti in lepote. Fricka je zaskrbljena zaradi obljube, ki jo je dal Wotan, vendar Wotan svoji ženi pove, da obljube ne bo izpolnil. Misli, da lahko najde način, kako prevarati velikane. Vstopi Freia. Prestrašena je, ker velikani prihajajo po njo.

Vstopita velikana Fasolt in Fafner. V zameno za gradnjo gradu želita dobiti Frejo. Težava bogov je v tem, da ima Freia vrt, na katerem goji zlata jabolka. Če bogovi ne bodo več imeli teh zlatih jabolk, se bodo postarali in umrli. Wotan ne ve, kaj naj stori.

Vstopi Loge, bog ognja. Wotan je jezen na Logeja, ker ni našel česa drugega, s čimer bi plačal velikane. Loge reče, da je bil po vsem svetu in iskal nekaj. Vsem pove, da ima zlato iz Rena čarobno moč in kako se je Alberich odpovedal ljubezni, da bi ga lahko ukradel renskim dekletom. Pove jim, da je iz zlata mogoče izdelati prstan in da bo tisti, ki ga bo imel, imel oblast nad vsem svetom. Velikani slišijo, kaj govori Loge, in se odločijo, da hočejo zlato namesto Freie. Frejo vzamejo za talko in rečejo, da se bodo po zlato vrnili pozneje. Če ga ne bodo dobili, bodo Freio obdržali za vedno.

Wotan vpraša Logeja, kako bodo prišli do zlata. Loge jim pove, da ga morajo ukrasti Alberichu. Konec koncev ga je Alberich ukradel Rhinemaiden, zato mu ne pripada. Wotan in Loge se spustita pod zemljo k Nibelungom.

Prizorišče 3

Alberich pod zemljo prisili Nibelunge, da delajo zanj. Ti udarjajo s kladivom po nakovalu. Mime, ki je Alberichov brat, je z delom zlata izdelal čelado. Ta čelada se imenuje Tarnova čelada. Vsak, ki jo nosi, lahko spremeni svojo obliko ali postane neviden. Alberich zelo kruto ravna s svojim bratom.

Wotan in Loge povesta Alberichu, da sta slišala, kako pameten je. Prosita ga, naj jima pokaže, kaj lahko naredi s tarnsko čelado. Alberich si nadene čelado in se spremeni v velikega zmaja. Wotan in Loge se pretvarjata, da sta navdušena. Vprašata ga, ali se lahko spremeni v nekaj majhnega. Alberich se spet pokaže in se spremeni v žabo. Wotan takoj stopi nanj in ga ujame. Wotan in Loge vzameta vse zlato in se vrneta v Valhallo.

Prizorišče 4

Wotan in Loge dražita Albericha. Alberich ju vpraša, kaj želita, da bi bil svoboden. Wotan zahteva zlato. Nibelungi naberejo zlato na kupe. Albericha to ne skrbi preveč, saj ima še vedno prstan, ki mu daje čarobno moč. Misli, da bo to moč lahko pozneje uporabil, da bo zlato dobil nazaj. Wotan vidi prstan na Alberichovem prstu. Reče mu, naj mu ga da. Alberich je prestrašen, vendar mu ga Wotan odtrga s prsta. Preden Alberich odide, ga prekliče. Kdorkoli je imel prstan, bo umrl. To je zelo pomembno za celotno zgodbo štirih oper.

Prikažeta se dva velikana s Frejo. Bogovi so postali zelo šibki, a ko se vrne Freia, spet postanejo močnejši. Wotan reče velikanoma, da lahko dobita njuno zlato. Velikana rečeta, da morata pred Freio kopičiti zlato, dokler je ne bosta mogla videti. To tudi storijo, vendar velikani pravijo, da je še vedno majhna luknja, skozi katero lahko vidijo Frejino oko. Vidijo prstan na Wotanovem prstu in mu rečejo, naj ga vstavi v luknjo. Wotan reče, da imajo lahko vse, kar želijo, vendar ne prstana.

Pojavi se Erda. Erda je boginja Zemlje. Je zelo modra. Wotana opomni, da je prstan preklet in da mora prstan hitro dati velikanom. Wotan nima izbire. Prstan položi v luknjo. Zdaj so velikani srečni.

Vendar se velikani takoj začnejo prepirati med seboj in Fafner ubije Fasolta. Prekletstvo na prstanu deluje. Loge reče Wotanu, da je bilo pametno, da se je odpovedal prstanu. Vendar je Fricka še vedno zaskrbljena, ker je Wotan imel prstan.

Donner, bog gromovnika, vstopi in zamahne s kladivom. Pri tem se zasveti blisk in zaslišita grmenje. Oblaki izginejo, mavrica naredi most do Valhale in bogovi vstopijo v Valhallo. Slišati je, kako Rhinemaiden kriči na Wotana, naj vrne zlato, vendar se Wotan za to ne zmeni. Bogovi so zdaj na vrhuncu svoje slave. Na koncu četrte opere bomo videli, da jih bo prekletstvo dohitelo in da bodo tudi oni umrli.

Glasba opere Das Rheingold je čudovito napisana, da se prilega vsakemu človeku in vsaki situaciji. Slavni začetek se začne z nizkim akordom Es, ki opisuje dno reke Ren. Sprva se note akordov držijo, nato pa postopoma valovanje lomljenih akordov in arpeggiov nakazuje valovanje vode. Harfe proizvajajo zvok, ki spominja na valove. Harmonija je prvih 136 taktov sestavljena le iz istega Es akorda, dokler ne začnejo peti deklice z Rena.

Vsak lik v operi ima svoj glasbeni leitmotiv, ki se lahko spreminja in kombinira, da prikaže njihova spreminjajoča se razpoloženja in situacije. Veliki, težki akordi so za velikane, strašljiva kromatična vijugasta glasba za Logeja, boga ognja, ki naj bi bil zelo zvit, dostojanstvena glasba za boginjo zemlje Erdo itd. Za prekletstvo obstaja poseben leitmotiv, ki se ob različnih priložnostih pojavlja v vseh štirih operah.

Wagner je Rensko zlato dejansko imenoval "prolog" k ostalim trem operam, ki so bile po njegovem mnenju glavne opere cikla.

• Druga opera iz cikla je Die Walküre.
• Tretja opera iz cikla je Siegfried.
• Četrta opera iz cikla je Götterdämmerung.
• Celoten cikel se imenuje Prstan Nibelungov.