Oblak
Oblak je vodna para v ozračju (na nebu), ki se kondenzira v zelo majhne vodne kapljice ali ledene kristale, ki se pojavljajo v vidnih oblikah ali formacijah nad tlemi.
Voda na Zemlji izhlapeva (spremeni se v neviden plin) in se dviguje v nebo. Višje, kjer je zrak hladnejši, se voda kondenzira: iz plina se spremeni v vodne kapljice ali ledene kristale. Te kapljice vode vidimo kot oblake. Kapljice padajo nazaj na zemljo kot dež, nato pa voda spet izhlapi. To imenujemo "kroženje vode".
V ozračju je vedno nekaj vodne pare. Oblaki nastanejo, ko ozračje ne more več zadržati vse nevidne zračne pare. Vsaka dodatna vodna para se kondenzira v zelo majhne vodne kapljice.
V toplem zraku je več vodne pare kot v hladnem. Če se topel zrak z veliko vode ohladi, lahko nastane oblak. To so načini, kako se lahko zrak dovolj ohladi, da nastane oblak:
- ko sonce segreje zrak blizu tal in se dvigne na hladnejše območje.
- Ob vremenskih frontah se toplejši zrak ohlaja, ko se spotika s hladnejšim zrakom;
- ko se zrak vzpenja po pobočju gore, se više ohlaja;
- ko se topel zrak pretaka čez nekaj hladnejšega, na primer hladno vodo v jezeru) ali tla, ki se ponoči ohladijo, se ohladijo.
Oblaki niso težki. Voda v oblaku ima lahko maso več milijonov ton. V vsakem kubičnem metru (m3) oblaka je le približno 5 gramov vode. Oblačne kapljice so tudi približno 1000-krat težje od izhlapele vode, zato so veliko težje od zraka. Ne padajo, temveč ostajajo v zraku, saj je okoli težjih vodnih kapljic topel zrak. Ko se voda spremeni iz plina v kapljice, se pri tem tvori toplota. Ker so kapljice zelo majhne, se "prilepijo" na topel zrak.
Včasih so oblaki ob sončnem vzhodu ali zahodu videti v bleščečih barvah. To je posledica prašnih delcev v zraku.
Oblaki na nebu
Klasifikacija oblakov
Oblake razvrščamo glede na njihov videz in višino podlage oblaka na nebu. Ta sistem je bil predlagan leta 1803. Obstajajo različne vrste oblakov, ker je lahko zrak, v katerem nastajajo, mirujoč ali pa se z različnimi hitrostmi premika naprej ali navzgor in navzdol. Zelo debeli oblaki z dovolj velikimi vodnimi kapljicami lahko povzročijo dež ali sneg, največji oblaki pa lahko povzročijo grom in strele.
Glede na njihov videz poznamo pet osnovnih družin oblakov:
- Oblaki Cirrus so visoki in tanki. Zrak je v višinah zelo hladen, zato so ti oblaki namesto iz vodnih kapljic sestavljeni iz ledenih kristalov. Oblake cirrus včasih imenujemo kobilji rep, ker so videti kot konjski repi.
- Stratusni oblaki so podobni ravnim ploščam. Lahko so nizki (stratus), srednji (altostratus), visoki (cirrostratus) ali debeli večnivojski oblaki, ki ustvarjajo dež ali sneg (nimbostratus).
- Stratokumulusni oblaki so v obliki valjev ali valov. Lahko so nizki (stratokumulus), srednji (altokumulus) ali visoki (cirrokumulus).
- Oblaki kumulus so ob nastanku puhasti in majhni. Lahko se razvijejo v kupaste oblake, ki so zmerno navpični (imenu ni nič dodano), ali pa postanejo visoki navpični oblaki (towering cumulus).
- Oblaki cumulonimbus so zelo veliki oblaki tipa cumulus, ki imajo običajno vrhove iz cirrusa in včasih tudi druge značilnosti, ki jim dajejo edinstven videz.
V nadaljevanju je povzetek glavnih vrst oblakov, razvrščenih glede na višino, v kateri nastanejo:
Oblaki na visoki ravni
Visoki oblaki nastajajo na višini od 10.000 do 25.000 ft (3.000 do 8.000 m) v hladnih krajih, od 16.500 do 40.000 ft (5.000 do 12.000 m) v blagih regijah in od 20.000 do 60.000 ft (6.000 do 18.000 m) v zelo vročih tropih. So previsoka in tanka, da bi na njih nastajal dež ali sneg.
Oblaki na visoki ravni vključujejo:
- Cirrus (Ci)
- Cirrokumulus (Cc)
- Cirrostratus (Cs)
Oblaki srednje višine
Srednji oblaki se na hladnejših območjih običajno oblikujejo na višini 2.000 m (6.500 čevljev). V tropih, kjer je vse leto zelo toplo, pa lahko nastanejo tudi na višini 8000 m (25.000 ft). Srednji oblaki so običajno sestavljeni iz vodnih kapljic, lahko pa imajo tudi nekaj ledenih kristalov. V njih občasno nastane dež ali sneg, ki običajno izhlapi, še preden doseže tla.
Oblaki srednje ravni vključujejo:
- Altocumulus (Ac)
- Altostratus (As)
Nizki oblaki
Nizki oblaki so običajno vidni od tal do višine 2.000 m (6.500 ft). Nizki oblaki so običajno sestavljeni iz vodnih kapljic in lahko občasno povzročijo zelo rahel dež, mrzlico ali sneg.
Nizki oblaki vključujejo:
- Stratokumulus (Sc)
- Stratus (St)
Ko se zelo nizek stratusni oblak dotakne tal, ga imenujemo megla.
Zmerno navpični oblaki
To so srednje debeli oblaki, ki se lahko oblikujejo kjer koli od tal do višine 3.000 m. Srednje visokim kumulusom se v imenu ne dodaja alto. Vrhovi teh oblakov običajno niso višji od 6.000 m (20.000 ft). Navpični oblaki pogosto ustvarjajo dež in sneg. Sestavljeni so večinoma iz vodnih kapljic, ko pa silijo navzgor skozi hladne višje plasti, imajo lahko tudi ledene kristale.
Oblaki z zmerno navpičnico vključujejo:
- Kumulus (Cu)
- Nimbostratus (Ns)
Oblaki, ki se dvigajo navpično
Ti oblaki so zelo visoki, njihovi vrhovi so običajno višji od 6.000 m (20.000 čevljev). V njih lahko nastanejo močni deževni in snežni nalivi. Cumulonimbusi, največji oblaki med vsemi, lahko povzročijo tudi nevihte. Ti oblaki so večinoma sestavljeni iz vodnih kapljic, vendar so vrhovi zelo velikih oblakov cumulonimbus pogosto sestavljeni predvsem iz ledenih kristalov.
Oblaki, ki se dvigajo navpično, vključujejo:
- Visoki kumulusi (Tcu)
- Kumulonimbus (Cb)
Nebo z oblaki cirrus (levo), ki se spreminjajo v cirrostratus (sredina desno) z nekaj cirrokumulusa (zgoraj desno).
Oblačna pokrajina zmerno vertikalnih kumulusov nad Swifts Creekom, Viktorija, Avstralija
Galerija
· 
Gorski vrhovi, ki se prebijajo skozi raztrgane oblake stratusa v švicarskih Alpah.
· 
Kumulusni oblak nad Tihim oceanom z nizkim stratokumulusom v ozadju.
Kot znak
V Svetem pismu so oblaki pogosto znamenje Božje navzočnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je oblak?
O: Oblak je vodna para v ozračju (na nebu), ki se je kondenzirala v zelo majhne vodne kapljice ali ledene kristale, ki se pojavljajo v vidnih oblikah ali formacijah nad tlemi.
V: Kako nastane oblak?
O: Oblaki nastanejo, ko ozračje ne more več zadržati vse nevidne zračne pare. Vsaka dodatna vodna para se kondenzira v zelo majhne vodne kapljice. V toplem zraku je več vodne pare kot v hladnem, zato lahko topel zrak z veliko vode v njem, če se ohladi, nastane oblak. Zrak se lahko ohladi dovolj, da nastanejo oblaki: ko sonce segreje zrak pri tleh in se dvigne do hladnejšega zraka; ob vremenskih frontah se toplejši zrak ohladi, ko naleti na hladnejši; ko se zrak vzpenja po pobočju gore, se z višino ohlaja; ko topel zrak prehaja nekaj hladnejšega (na primer hladno vodo v jezeru) ali tla, ki se ponoči ohladijo, se ohladi.
V: Kako težki so oblaki?
O: Oblaki so težki - voda v oblaku ima lahko maso več milijonov ton, v vsakem kubičnem metru (m3) oblaka pa je le približno 5 gramov vode. Oblačne kapljice so tudi približno 1000-krat težje od izhlapele vode, zato so veliko težje od zraka. Ne padajo, ampak ostanejo v zraku, ker je okoli njih topel zrak, ki jim pomaga, da se "prilepijo".
V: Zakaj so nekateri oblaki ob sončnem vzhodu ali zahodu bleščečih barv?
O: To je posledica prašnih delcev v ozračju, ki odbijajo svetlobo pod različnimi koti, zaradi česar so ob sončnem vzhodu ali zahodu videti kot bleščeče barve.
V: Kaj se zgodi, ko dež pade nazaj na zemljo?
O: Ko dež pade nazaj na zemljo, se cikel začne znova - voda ponovno izhlapi in ta proces se imenuje "vodni krog".
V: Kaj ohranja oblake v zraku?
O: Toplota, ki nastane pri spreminjanju plina v kapljice, pomaga, da oblaki ostanejo v zraku, saj se te drobne kapljice držijo toplih žepov okoliškega toplega zraka, kar jim preprečuje, da bi padli proti zemeljski površini.
