Žaba

Žabe so dvoživke in vretenčarji iz reda Anura. Med žabami in krastačami ni velikih razlik, zato jih ne razvrščamo posebej. Razlog za to je, da je način življenja krastač s suho in hrapavo kožo prilagoditev na življenje v bolj suhih habitatih. Žabe so se večkrat razvile neodvisno, kar je primer konvergentne evolucije.

Žabe lahko živijo na kopnem in v sladki vodi. V slani vodi ne morejo preživeti. Njihov razvoj poteka z metamorfozo. Običajno se iz jajčec, ki jih odloži samica, izležejo kot paglavci. Jajčeca se imenujejo žabji zarod. Paličnjaki imajo rep in škrge. V naslednji fazi, "žabji mladič", se namesto škrg razvijejo pljuča za dihanje zraka, vendar imajo še vedno rep. Popolnoma odrasla žaba ima dolge noge in nima repa.

Odrasle žabe lahko skačejo z nogami. Imajo dolge jezike, s katerimi lovijo žuželke. Izdajo zvok, ki se imenuje krakanje. Nekatere vrste živijo na drevesih, nekatere vrste žab pa so zaščitene, ker so strupene. Žabe živijo po vsem svetu. Če v drugo državo prinesemo tujo vrsto žab, to lahko vpliva na lokalni ekosistem.

Žabje krake včasih jedo kot hrano v Franciji, na Kitajskem in na srednjem zahodu ZDA. Ubijanje žab lahko vpliva na ekosistem. Žabe na primer jedo komarje. Če žabe pobijajo, je manj žab, ki bi jedle komarje, zato se rodi vedno več komarjev. Zato je na teh območjih več bolezni, ki jih prenašajo komarji, ker je več komarjev. Vendar bi morale biti žabe glavni plenilci komarjev, da bi to lahko veljalo. To pa se zgodi le redko.

Žabe spadajo v razred Lissamphibia, edini razred dvoživk, ki je preživel do danes.

Evropska krastača (Bombina bombina)Zoom
Evropska krastača (Bombina bombina)

Opozorilna obarvanost strupene drevesne žabe: jagodna strupenjača vsebuje številne alkaloide, ki odvračajo plenilce.Zoom
Opozorilna obarvanost strupene drevesne žabe: jagodna strupenjača vsebuje številne alkaloide, ki odvračajo plenilce.

Žabica, Assa darlingtoni, fantastično dobro zamaskiranaZoom
Žabica, Assa darlingtoni, fantastično dobro zamaskirana

Samec Dendropsophus microcephalus: njegova glasovna vreča se uporablja za krakanjeZoom
Samec Dendropsophus microcephalus: njegova glasovna vreča se uporablja za krakanje

Značilnosti

Žabe so hladnokrvne živali. To pomeni, da potrebujejo toploto za vzdrževanje telesne temperature. Če je zunaj nizka temperatura, dvoživke ne bodo aktivne. Dvoživke lahko pridobivajo toploto s soncem, vendar običajno posredno: medtem ko se plazilci lahko grejejo na soncu, se dvoživke običajno ne, ker jim to izsuši kožo. Nekatere žabe pozimi ali v času suše aestivirajo. Običajno iščejo podzemne prostore za prezimovanje. Mednje spadajo tudi grobovi v blatu in luknje. Preživijo tako, da dobijo kisik skozi kožo. Na dan pridejo, ko je vreme zunaj ugodno.

Žabe imajo kožo brez lusk ali dlak. Kisik lahko sprejemajo iz vode ali zraka. Sluz, ki pomaga njihovi koži, da ostane mokra in spolzka. Mnoge dvoživke imajo strupeno kožo. Imajo izločke, zaradi katerih je njihova koža strupena.

Številne žabe so polvodne. Živijo lahko tako na kopnem kot v vodi, vsekakor pa imajo raje vlažne prostore. To so ribniki, močvirja, reke in jezera. Večina odraslih žab živi tam, kjer so odraščale. Večina dvoživk odlaga jajca v gnezda iz pene.

Žabe

Ropota je vrsta žabe. To ni znanstveni izraz, ampak ljudski. V taksonomiji se ne uporablja zato, ker se je življenjski slog krastače večkrat razvil pri različnih skupinah žab.

Vse krastače so žabe, vendar vse žabe niso krastače. Žabe so se razvile predvsem v suhem podnebju, zato imajo številne žabe bolj grobo in rjavo kožo. Mnoge krastače se tudi zakopljejo, čeprav je to odvisno od okolja, v katerem se je krastača razvila. Za razliko od pravih žab, ki odlagajo jajčeca v želatinasto maso, krastače odlagajo jajčeca v vrvice, pritrjene na skale. Prav tako imajo krastače običajno krajše noge in debelejše telo. Za očmi imajo krastače paratoidne žleze, ki se uporabljajo za izdelavo strupa.

Razvoj

Čeprav je res, da se večina žab razvije iz paglavcev in da se paglavci razvijejo iz jajčec, položenih v vodo, obstajajo tudi izjeme. Običajno so jajčeca oplojena po odlaganju, torej zunaj telesa. Vendar pa nekatere uporabljajo notranjo oploditev, čeprav ni znano, kako to storijo samci. Tudi pri notranji oploditvi odlagajo jajčeca, vendar so ta tokrat že oplojena.

Vendar so v Sulavasiju v Indoneziji odkrili novo vrsto, ki rojeva žive paglavce. Žaba je zdaj znana kot Limnonectes larvaepartus. Družina Limnonectes je zaradi dvojnih izrastkov na spodnji čeljusti, ki jih uporabljajo v boju, znana kot "žabe z zobmi". Sulavezi je otok, ki hitro izgublja svoje gozdove. V tropskem gozdu živi ta žaba.

Razširjenost in habitati

Kljub tem omejitvam so žabe zelo razširjene in so se prilagodile številnim podnebjem, celo puščavam. Za preživetje se zanašajo na posebne prilagoditve. Člani rodu Cyclorana živijo v osrednji avstralski puščavi. Zakopljejo se pod zemljo, kjer si ustvarijo nepremočljiv kokon, v katerem preživijo sušna obdobja. Ko začne deževati, pridejo ven, poiščejo začasni bazen in se razmnožujejo. Razvoj jajčec in paglavcev je v primerjavi z večino drugih žab zelo hiter, zato se razmnoževanje lahko konča, še preden ribnik presahne.

Nekatere vrste žab so prilagojene na hladno okolje. Lesna žaba (Rana sylvatica), katere življenjski prostor sega do polarnega kroga, se pozimi zakoplje v zemljo. Čeprav v tem času večina njenega telesa zmrzne, jih visoka koncentracija glukoze v vitalnih organih ščiti pred poškodbami.

Obstajajo številne drobne drevesne žabe, ki se razvijejo iz jajčec, odloženih v vodnih bazenih na tropskih listih več metrov nad tlemi. Večina teh vrst ne pride na tla, razen ko se parijo. Drevesne žabe so se večkrat razvile, vendar imajo vse skoraj enake prilagoditve. Več milijonov let konvergentnega razvoja je privedlo do skoraj identične morfologije in navad.

Na splošno so žabe uspešna in razširjena skupina. Zabeleženih je približno 4 800 vrst, kar je več kot 85 % vseh živečih vrst dvoživk. So eden od petih najbolj raznolikih vrst vretenčarjev.

Največji, najmanjši

  • Največja žaba je afriška goliatna žaba (Conraua goliath). Največja ponovna teža je 3,8 kg, dolžina od smrčka do vratu pa 39 cm.
  • Paedophryne amauensis ni le najmanjša žaba, ampak tudi najmanjši vretenčar, saj je dolga 7,7 milimetra.

Vprašanja in odgovori

V: Kakšna je razlika med žabami in krastačami?


O: Med žabami in krastačami ni velike razlike in jih ne razvrščamo posebej. To je zato, ker je način življenja krastač s suho in grobo kožo prilagojen življenju v bolj suhih habitatih. Žabe so se razvile večkrat neodvisno, kar je primer konvergentne evolucije.

V: Kje lahko živijo žabe?


O: Žabe lahko živijo na kopnem in v sladki vodi. V slani vodi ne morejo preživeti.

V: Kako se razvijajo žabe?


O: Njihov razvoj poteka z metamorfozo. Običajno se iz jajčec, ki jih odloži samica, izležejo kot paglavci. Jajčeca se imenujejo žabji zarod. Klopi imajo rep in škrge. V naslednji fazi, "žabji mladič", se namesto škrg razvijejo pljuča za dihanje zraka, vendar imajo še vedno rep. Popolnoma odrasla žaba ima dolge noge in nima repa.

V: Kakšen zvok izdajajo žabe?


O: Odrasle žabe se oglasijo z zvokom, ki se imenuje krakanje.

V: Ali obstajajo strupene vrste žab?


O: Da, nekatere vrste žab so zaščitene s tem, da so strupene.

V: Kje po svetu živijo žabe?


O: Žabe živijo po vsem svetu; če pa v drugo državo vnesemo tujo vrsto žab, lahko to vpliva na lokalni ekosistem.

V: Ali so kakšne posledice ubijanja žab? O: Ubijanje žab lahko vpliva na ekosistem; če je na primer manj žab, se bo rodilo več komarjev, kar lahko povzroči več bolezni, ki jih komarji prenašajo na območjih, kjer to velja (tj. kjer so bili glavni plenilci).

AlegsaOnline.com - 2020 / 2023 - License CC3