Estivacija – definicija: kako živali preživijo vročino in sušo

Aestivacija, v ZDA tudi estivacija, je stanje mirovanja pri živalih, v katerem se življenjske funkcije izrazito upočasnijo, da bi preživele neugodna okoljska obdobja. Gre za zaščitni odziv na povišane temperature in pomanjkanje vode; pogosto nastopi v toplih in suhih obdobjih leta, vendar ni nujno omejena izključno na poletje.

Kaj se dogaja v telesu živalí

V času aestivacije so živali neaktivne in imajo zmanjšano stopnjo presnove. To zmanjšanje presnove pomeni manjšo porabo energije in zmanjšano potrebo po hranilih ter vodi. Vstop v to stanje je reakcija na visoke temperature in suho okolje, kar zmanjša tveganje za pregrevanje in izsušitve.

Mehanizmi in prilagoditve

Živali uporabljajo različne strategije, da bi preživele obdobja suše in vročine:

• iskanje zavetja in zakopavanje v notranjost tal ali pod kamenje, da zmanjšajo izpostavljenost vročini;
• oblika fizične zaščite pred izgubo vode, na primer tvorba sluzne ovojnice ali epifragme pri polžih;
• metabolična depresija, pri kateri organizem preklopi na varčevanje z energijo in počasen katabolizem rezervnih snovi;
• pri nekaterih ribah in dvoživkah oblikovanje zatesnjenega kokona iz sluzi ali blata, ki zmanjša izhlapevanje;
• spremembe v izločanju dušikovih odpadkov (npr. začasna akumulacija sečnine) kot zaščita pred toksičnostjo ob omejenem odvajanju vode.

Primeri živalskih skupin

Estivacija je zabeležena pri različnih skupinah živali. Že v devonskem obdobju so to počele nekatere Pljučne ribe, ki se ob suši vkopljejo v blato in tvorijo mucinozen ovoj. Med sodobnimi primeri so nilski krokodil ter številni polži in hrošči. Znano je, da tako nevretenčarji kot vretenčarji vstopijo v to stanje, da bi se izognili poškodbam zaradi ekstremnih temperatur in nevarnosti izsušitve. Tako živali, ki živijo na kopnem kot v vodi, lahko doživijo aestivacijo.

Trajanje in izhod iz stanja

Trajanje aestivacije je različno — lahko traja nekaj dni, tednov ali celo več mesecev, odvisno od vrste in okoliščin. Povratek v običajno aktivno stanje pogosto sproži izboljšanje razmer: padec temperature, povečanje vlažnosti ali pojav vode. Pri nekaterih vrstah je izhod iz aestivacije postopno prilagajanje presnove in obnove telesnih funkcij.

Razlika med aestivacijo in hibernacijo

Aestivacija je analogna hibernaciji (zimskemu mirovanju), vendar je sprožena z vročino in sušo, medtem ko hibernacija nastopa kot odgovor na mraz in pomanjkanje hrane v hladnejšem delu leta. Obe sta obliki torporja oziroma dormance, vendar se sprožilni dejavniki in nekatere fiziološke poti razlikujejo.

Ekološki pomen in varstvo

Estivacija omogoča vrstam preživetje v neugodnih sezonah in je pomembna za ohranjanje populacij v sušnih habitatih. Zaščita habitatov, ohranjanje podzemnih zatočišč in skrb za vodne vire so pomembni za zaščito vrst, ki se zanašajo na aestivacijo kot življenjsko strategijo. Pri preučevanju teh vrst je treba upoštevati tudi, da motnje v času mirovanja ali uničenje zavetij lahko močno vplivajo na njihovo preživetje.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je estivacija?

V: V čem je estivacija podobna hibernaciji?

V: Kdaj se živali zadržujejo v mirovanju?

V: Katere živali se prehranjujejo že pred milijoni let?

V: Katere živali se prehranjujejo, da bi se izognile smrti zaradi vročine ali izsušitve?

V: Ali se lahko prehranjujejo tako kopenske kot vodne živali?

V: Ali lahko našteješ nekaj živali, ki se prehranjujejo?

Išči po črki