Agnate (iz grščine: "brez čeljusti") so nadrazred vretenčarjev, v katere običajno uvrščamo ribe brez čeljustnic. Gre za skupino organizmov, ki so v evolutionem smislu pomembni za razumevanje zgodnjih faz razvoja vretenčarjev.
Sistematska razvrstitev in filogenetske težave
Agnatha kot celota je lahko parafiletična. To pomeni, da gre za priročen zbirni izraz, ki ne upošteva pravil kladistike — torej ne predstavlja monofiletične (celovite) veje evolucijskega drevesa. Večina izumrlih agnatov je namreč povezana s predniki gnathostomov (vretenčarjev s čeljustmi), zato skupina Agnatha ne vključuje vseh potomcev skupnega prednika, kot to zahtevajo kladistična načela.
Živeče vrste
Živeče vrste, ki se tradicionalno uvrščajo med agnate, so znane kot ciklostomi. V izvirnem besedilu se pojavljata tudi izraza (škampi in ostriži) — sodobna taksonomija pa živeče ciklostome deli na dve osnovni skupini: lampreje (Petromyzontida) in sluznjake ali hagfishe (Myxini). Molekularni podatki, zlasti iz rRNA in mtDNA, kažejo, da so te živeče agnate monofilne — to pomeni, da predstavljajo eno sorodno vejo, ki izhaja iz skupnega prednika.
Število vrst in anatomija
Obstaja približno 100 opisanih vrst živečih ciklostom. Te živali imajo več posebnosti v primerjavi z večino ostalih vretenčarjev: nimajo čeljusti, imajo krožno ustno odprtino (pri lamprejah pogosto sesalno ustje) in pretežno jedrovo hrustančno telo. Nekatere skupine, zlasti sluznjaki (hagfishi), so tradicionalno obravnavane kot vretenčarji, čeprav nimajo jasno razvitih pravih vretenc; domneva se, da so vretenca sekundarno izgubljena ali močno zmanjšana med prilagajanjem na poseben način življenja.
Ekologija in življenjski slog
Življenjski slog ciklostom je raznolik: lampreje so pogosto ektoparaziti ali začasni paraziti na drugih ribah (ektoparazit na drugih ribah), medtem ko so sluznjaki predvsem mrhovinar) — hranijo se z razpadlimi tkivi in mrhovino v morju. Tak način življenja vpliva tudi na njihov fosilni zapis, saj so mehka telesa in načini življenja slabše ohranljivi v primerjavi s kostnatimi ali oklepčenimi izumrlimi agnati.
Fosilni zapis in evolucijski pomen
V fosilnem zapisu poznamo več izumrlih skupin brezčeljustnih vretenčarjev, pogosto z oklepno zaščito (npr. ostrakodermi), ki kažejo veliko morfološko raznolikost in so pomembni za razumevanje prehoda k vretenčarjem s čeljustmi. Veliko izumrlih agnatov se umešča v matično skupino gnathostomov, kar podpira idejo, da so čeljusti in drugi ključni organi prišli iz struktur, prisotnih pri zgodnjih brezčeljustnih prednikih.
Povzetek: Agnate so zgodovinsko pomembna skupina brez čeljusti v razvoju vretenčarjev. Čeprav so tradicionalno obravnavane kot skupina, je večina izumrlih oblik povezana s predniki čeljustnih vretenčarjev, živeče ciklostome pa so po molekularnih podatkih monofilne. Njihova biologija, ekologija in fosilni zapis osvetljujejo prehodne stopnje v evoluciji vretenčarjev.
