Kljunaši (Myxini) – brezčeljustne morske ribe: taksonomija, evolucija
Kljunaši (Myxini) — brezčeljustne morske ribe: taksonomija, evolucija, anatomija in DNK-dokazi o njihovem poreklu ter pomenu v zgodovini vretenčarjev.
Kljunaši (razred Myxini) so skupina brezčeljustnih morskih rib, ki jih pogosto uvrščajo v nadrazred Cyclostomata. V besedilu so ohranjeni vsi pomembni anatomski in taksonomski pojmi: »kranjice« (zastarelo ime, uporabljen tudi v zgodovinskih delih) ter druge povezave do ključnih pojmov.
Zgradba in zunanja morfologija
Kljunaši nimajo pravega okostja v obliki kosti; njihova telesa so prožna, podolgovata in pogosto sluzasta. Imajo preprosto, vendar funkcionalno glavo s hrustančno oblikovano lobanjo, vendar nimajo čeljusti. Namesto čeljusti uporabljajo rožene, zobopodobne strukture in močan, raspajoč jezik za prehranjevanje. Poleg lobanje so tudi nekateri drugi oporični elementi iz hrustanca, vendar nimajo razvite hrbtenice kot pri čeljustnih vretenčarjih.
Fiziologija in posebnosti
- Večina vrst izloča veliko količino sluzi (muke), ki služi kot obramba pred plenilci in lahko zamaši škrge napadalcu. Sluz nastaja v posebnih žlezah vzdolž telesa in vsebuje močne beljakovinske niti.
- Kljunaši pogosto vešče uporabljajo telesne vozle (knoting), s katerimi si pomagajo pri odstranjevanju sluzi ali pripenjanju in trgajo koščke plena.
- Škrge so prisotne (škrg) in zaradi njih jih pogosto uvrščamo med ribe, kljub pomanjkanju čeljusti in vsemu drugemu posebnemu videzu.
Ekologija, prehrana in razmnoževanje
Kljunaši so izključno morski organizmi — živijo v različnih morjih po svetu, največ jih najdemo v globljih ali hladnejših vodah. So predvsem raztreseni kot raztrosni razkrovitelji in strgovalci, ki se prehranjujejo z mrhovino, ranjenimi ali mrtvimi ribami ter z mehanotropnimi nevretenčarji. Nekateri vstopajo v truplo plena in se prehranjujejo iz notranjosti.
Podrobnosti o razmnoževanju niso povsem razjasnjene za vse vrste; večina je jajorodna z relativno velikimi, bogato zaloganim jajčeci. Razvoj poteka brez izrazite plavalne ličinke pri večini opisanih vrst, rast in zorenje pa potekata počasi.
Taksonomija in evolucija
Po klasični 19. stoletni klasifikaciji so brezčeljustne skupine uvrščali med ciklostome (zgodovinsko tudi Agnatha) kot najstarejše ohranjene razrede vretenčarjev, v nasprotju z gnathostomov (čeljustnimi vretenčarji). Z enega od tradicionalnih pogledov je bila predlagana tudi shema, po kateri bi bili čeljustni vretenčarji (gnathostomi) bolj sorodni lamparnam kot drugim brezčeljustnim, kar bi spreminjalo obseg skupine Vertebrata.
V sodobni taksonomiji se pojavljajo različna stališča glede, ali naj se Cyclostomata (kar vključuje kljunaše in lamparne) obravnava kot monofiletska skupina znotraj Vertebrata, ali pa naj kljunaši izstopijo kot ločena veja. Zaradi pomanjkanja razvitih hrustancev in ostalega okostja so nekateri raziskovalci menili, da Myxini ne bi smeli biti del podvrste podvrsti Vertebrata, kar je sprožilo dolgo razpravo o njihovem statusu.
Molekularni dokazi in sodobni pogled
Nedavni raziskovalni dokazi iz primerjav jedrne in mitohondrijske DNK močno podpirajo, da so ciklostomi monofiletična skupina — to pomeni, da so lamparne in kljunaši sestrski skupini čeljustnih vretenčarjev in skupaj tvorijo enoto, ločeno od drugih skupin. Zato sodobne molekularne študije večinoma potrjujejo prvotno shemo (ciklostomi kot enotna veja brezčeljustnih), kar je pomemben premik v razumevanju začetkov evolucije vretenčarjev.
Fosilni zapis in evolucijska starost
Fosilni zapis kljunašev je redek in slabše ohranjen zaradi pomanjkanja kostnine. Kljunaši in sorodne brezčeljustne oblike se pojavijo v zgodnjih fosilnih slojih, vendar je natančna razvejanost in čas njihovega ločevanja od čeljustnih vretenčarjev še predmet raziskav. Molekularne ure in skupna analiza fosilov in molekul nakazujejo zelo zgodnje ločitve linij, kar naredi študij teh organizmov ključnega pomena za razumevanje zgodnje evolucije vretenčarjev.
Pomen in zanimivosti
- Kljunaši so pomembni ekološki razkrojevalci v morskih ekosistemih.
- Njihova sposobnost izločanja obilne sluzi je edinstvena obrambna strategija v živalskem svetu.
- Raziskave kljunašev prispevajo k razumevanju zgodnjih evolucijskih prehodov med preprostimi brezčeljustnimi oblikami in bolj zapletenimi čeljustnimi vretenčarji.
Skupno: kljunaši (Myxini) so posebna, primitivna in evolucijsko pomembna skupina brezčeljustnih morskih rib. Čeprav nimajo klasične hrbtenice in čeljusti, imajo edinstvene anatomske, fiziološke in vedenjske prilagoditve, zaradi katerih so zanimivi za biologijo, ekologijo in evolucijo vretenčarjev.
Opis
Kočijaste ribe so običajno dolge približno pol metra (18 palcev). Imajo dolga, jeguljam podobna telesa. Oči so majhne in ne preveč uporabne, saj za iskanje hrane uporabljajo predvsem čutila za vonj in otip. Metuljčki v bližini ust se imenujejo brki in se uporabljajo za dotikanje. Imajo štiri srca, dva možgana in nimajo hrbtenice. Riba, ki je podobna morski ribi, je nosoroginja.
Hranjenje
Kljunatke se prehranjujejo z nevretenčarji (živalmi, kot so črvi), so pa tudi mrhovinarji, saj jedo mrtve ali umirajoče ribe. Na jeziku imajo štiri zobe, s katerimi odgriznejo koščke mesa iz plena. Z zobmi na jeziku se prehranjujejo. Zobje se stisnejo skupaj, da se prilepijo na hrano, in ji pomagajo raztrgati mrtve in umirajoče ribe, ki so potonile na dno morja, kjer živi. Pogosto se v mrtvo ribo, ki jo jé, zakoplje in odstrani njeno notranjost.
Običajno ljudje vidijo morskega psa le, ko se potegnejo mreže, ki premetavajo morsko dno. Vse ribe, tudi mrtve, ki ležijo na dnu morja, se z mrežo dvignejo v čoln. V nekaterih od teh mrtvih rib se hranijo morski polhi. Smrdeče ribe se odvržejo na krov ladij, iz njihovih teles pa štrlijo morski datlji.
Slime
Ko se morski ježki bojijo, naredijo sluz. Ta sluz se izloča s strani telesa. Naredijo lahko toliko sluzi, da popolnoma napolnijo dvogalonsko vedro. Tako majhna riba lahko naredi toliko sluzi zato, ker se ta izloča v nitkah, ki hitro nabreknejo, ko so v vodi. zaradi njihovega nenavadnega načina prehranjevanja in sluzi so jih mnogi označili za najbolj "odvratna" morska bitja. Čeprav se včasih imenujejo "sluzaste jegulje", pa to sploh niso jegulje.
Kkomjangeo bokkeum (꼼장어 볶음) , korejska ocvrta ribja jed iz morskega lista Eptatretus burgeri.
Uporabe besede hagfish
Hrana
V večini držav ljudje navadno ne jedo morskih psov. Vendar pa je meso obalnega morskega psa (vrsta morskega psa, znana kot kkomjangeo (꼼장어) ali meokjango (먹장어) v korejščini in Nuta-unagi v japonščini) priljubljena hrana v Koreji.
Material
Iz kože morskega psa se izdeluje usnje za denarnice in pasove. Ko se to usnje prodaja, se imenuje "jegulja koža".
Slime
Znanstveniki preučujejo sluz morskih psov, da bi ugotovili, ali jo lahko uporabijo za izdelavo stvari. Beljakovinske verige v sluzi so tanke in močne, zato so uporaben material. Ker ni narejena iz nafte, bi bila polžja sluz bolj okolju prijazna kot plastika, ki jo uporabljamo zdaj.
Torba iz kože jegulje.
Vprašanja in odgovori
V: Kateremu nadrazredu pripada hagfish?
O: Kljunatke spadajo v nadrazred Cyclostomata.
V: Ali imajo hagi okostje?
O: Kljunatci nimajo okostja, razen lobanje iz hrustanca.
V: Zakaj nekateri raziskovalci menijo, da Myxini ne bi smeli biti v podrazredu Vertebrata?
O: Nekateri raziskovalci menijo, da Myxini zaradi odsotnosti pravega okostja ne bi smeli biti v podvrsti Vertebrata.
V: Zakaj se morski datlji uvrščajo med ribe?
O: Kljub temu da nimajo pravega okostja, veljajo za ribe, ker imajo plavuti in škrge ter živijo v morju.
V: Kako so bili v prvotni klasifikaciji iz 19. stoletja razvrščeni ostriži in krastače?
O: V prvotni klasifikaciji iz 19. stoletja so bili hagi in mineštre uvrščeni v skupino ciklostomov (ali v preteklosti Agnatha), ki so bili poleg gnathostomov najstarejši ohranjeni razred vretenčarjev.
V: Ali je bila predlagana alternativna shema, ki je iz skupine vretenčarjev izključevala morsko listonožko?
O: Da, alternativna shema je predlagala, da so čeljustni vretenčarji bolj sorodni škržatkom kot pa morskim psom, zato vretenčarji vključujejo škržatke, ne vključujejo pa morskih psov.
V: Kaj potrjujejo najnovejši dokazi o DNK v zvezi z uvrstitvijo morskih psov in školjk v skupino?
O: Najnovejši dokazi o DNK podpirajo prvotno shemo, po kateri so morske spake in školjke uvrščene v skupino ciklostomov.
Iskati