Ciklostome: brezčeljustni vretenčarji — nosorogi, morski piškurji in značilnosti

Ciklostome — brezčeljustni vretenčarji: nosorogi in morski piškurji. Odkrijte njihove edinstvene značilnosti, evolucijo, način življenja in približno 100 živih vrst.

Med ciklostome (ali ciklostomate) spadata tudi nosorogi in morski piškurji. To sta edini živeči ribi brez čeljustnic (Agnatha).

Najnovejši molekularni podatki iz rRNA in mtDNA kažejo, da so ti živeči agnatani monofiletični. Obstaja približno 100 vrst. Kljunatke so vretenčarji, vendar nimajo vretenc. Domnevajo, da so vretenca izgubili med prilagoditvijo načina življenja.

Ime Cyclostomata pomeni "okrogla usta". Zaradi pomanjkanja čeljusti se njihova usta ne morejo zapreti, zato mora voda nenehno krožiti skozi usta.

Anatomija in zunanji pomen

Oblika telesa: Ciklostomi imajo dolgo, kačje ali črvičasto telo brez izrazitih parnih plavuti. Koža je pogosto sluzasta; pri morskih piškurjih (hagfish) so izrazite sluzne žleze, ki ob obrambi izločajo velike količine sluzi.

Skelet in živčni sistem: Nimajo prave čeljusti in večina nima pravih vretenc. Imajo pa trden lobanjski del (kranij) iz hrustanca. Pri nosorogih (lampreys) se pojavljajo rudimentarna vretenca oziroma hrustnične strukture (arcualia), zato so v taksonomskem smislu bližje vretenčarjem kot morski piškurji.

Usta in dihanje: Usta so okrogla, pogosto prilepljena v obliki sesalnega diska. Lampreys imajo sesalni ustni aparat z zobci in raspalnim jezikom, s katerim občasno poškodujejo plen. Ciklostomi dihajo skozi več odprtin (žabernih lukenj) — pri nekaterih vrstah voda stalno teče skozi usta in žaberni sistem.

Prehrana in vedenje

Morski piškurji: So večinoma raztrosničeniki in mrhovinarji; zadebajo v razpadajoče telo drugih živali in ga s pomočjo močnih zob in zvijanja telesa izluščijo. Znani so po vedenju, pri katerem si pomagajo z vozlanjem telesa (knotting), da si olajšajo vlečenje mesa ali odstranjevanje sluzi.

Nosorogi (lampreys): Vrste so lahko parazitske ali neparazitske. Parazitske lampreje se prilepijo na druge ribe in z raspajočim jezikom odstranijo kožo in meso, ter se hranijo s telesnimi tekočinami gostitelja. Neparazitske vrste se hranijo filtre ali ne jedo kot odrasle ob porodu in se osredotočajo na razmnoževanje.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Razmnoževanje: Večina ciklostomov se razmnožuje z zunanjim oploditvijo. Pri lamprejah je tipičen življenjski cikel z dolgim larvalnim obdobjem — ammocoete (pragozdna ličinka) živi v usedlinah in filterhrani več let, nato se preobrazi v odraslo obliko. Po prasiletnju (spawning) mnoge vrste lamprey umrejo (semelparnost).

Morski piškurji: Razvoj in razmnoževanje hagfishov je manj dobro poznano; jajca so večja in razvoj pogosto neposreden. Pri nekaterih vrstah obstajajo dokazi o dolgotrajnem življenjskem ciklu in večkratnem razmnoževanju (iteroparnost).

Evolucijski pomen

Ciklostomi predstavljajo ključen takson za razumevanje zgodnje evolucije vretenčarjev. Ker nimajo čeljusti, so pomembni za primerjave s čeljustnimi ribi (gnathostomi) pri proučevanju nastanka čeljusti, parnih plavuti, in razvoja hrbtenice. Molekularni podatki (npr. rRNA in mtDNA) podpirajo, da so sodobne ciklostome monofiletična skupina, torej imajo skupnega prednika.

Razširjenost in življenjski prostori

Ciklostomi živijo v morskih in sladkovodnih okoljih. Mnogi lampreji preživljajo del življenja v morju in se selijo v reke za razmnoževanje (anadromnost), medtem ko druge vrste ostanejo v sladkih vodah. Morski piškurji so predvsem morski in pogosto živijo na dnu pri različnih globinah, od plitvin do velikih globin.

Ohranjanje in grožnje

• Določene vrste lamprey so ogrožene zaradi izgube habitata, barier za selitev (npr. jezovi), onesnaževanja in posega v rečne sisteme.
• V primerih, kot je invazivna morska lampreja v Velikih jezerih, pa je vrsta lahko škodljiva za lokalne populacije rib.
• Pri morskih piškurjih so težave zasledovanja in ocenjevanja populacijno-stanja zaradi njihove skritega načina življenja in težje dostopnosti habitata.

Zaključek

Ciklostomi — nosorogi in morski piškurji — so edinstvena skupina brezčeljustnih vretenčarjev z značilnimi prilagoditvami: okroglimi usti, odsotnostjo pravih čeljusti in posebnimi življenjskimi cikli. Njihova biologija in evolucijska vloga nudita pomembne vpoglede v zgodnjo zgodovino vretenčarjev ter poudarjata potrebo po varstvu nekaterih ogroženih vrst in njihovih habitatov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so ciklostomi?

V: Kaj kažejo najnovejši podatki o živečih agnatah?

V: Koliko je vrst ciklostomov?

V: Ali so morski datlji vretenčarji?

V: Ali imajo morski datlji vretenca?

V: Kako so ostriži izgubili vretenca?

V: Zakaj se ciklostomi imenujejo "okrogla usta"?

Išči po črki