Koreja je polotok v severovzhodni Aziji. Obsega polotok, imenovan Korejski polotok. Koreja kot politična enota je dobila obliko že v srednjem veku in je po nekaterih virih postala samostojna država leta 918. V 20. stoletju je bila pod vplivi tujih sil; po drugi svetovni vojni je bila leta 1948 razdeljena na dve državi: Severno in Južno Korejo. Severna in Južna Koreja ter njuni zavezniki so se v korejski vojni (1950–1953) borili drug proti drugemu; vojaški spopad se je končal z premirjem, ne pa s trajnim mirom, zato ostaja meja zelo napeta.
Geografija in naravne danosti
Korejski polotok meji na Kitajsko in Rusijo na severu ter na Japonsko prek Japonskega morja na vzhodu. Pokrajina je raznolika: obale, ravnice ob vzhodni in zahodni obali ter gorsko notranjost. Klima je zmerno celinska z izrazitimi štirimi letnimi časi — mrzle zime in vroča poletja z veliko vlage. Obalna območja so pomembna za ribištvo, notranjost pa za pridelavo riža in drugih poljščin.
Zgodovina na kratko
Ljudje na korejskem prostoru živijo že približno 15.000 let. V različnih obdobjih so se naseljevale in razvijale oblike oblasti, ki so včasih segale tudi na del današnje Mandžurije in Sibirije. Koreja je zgodovinsko sodelovala in tekmovala s sosedi, z obsežno kulturno izmenjavo s Kitajsko in Japonsko. Znana je bila po obrti, med drugim po fini svili. V 7. stoletju so celo Kitajci iskali zlatarje iz Koreje. Evropejci so o Koreji dolgo vedeli zelo malo, saj je bil polotok dolgo časa dokaj zaprt za zahodne vplive.
Delitev in posledice
Po drugi svetovni vojni sta se na korejskem polotoku oblikovala dve ločeni državi z različnima političnima sistemoma: na severu komunizem (danes Demokratična ljudska republika Koreja) in na jugu parlamentarno demokracijo (Republika Koreja). Leta 1950 se je napetost sprevrgla v oborožen spopad, korejska vojna, ki je povzročila ogromno človeške in materialne škode. Po premirju je bila vzpostavljena Demilitarizirana cona (DMZ), široka približno 4 km, ki še vedno ločuje obe Koreji in je eno najbolje varovanih območij na svetu.
Kultura, jezik in pisava
Korejci govorijo korejsko, jezik z lastno pisavo — hangul — ki so jo ustvarili v 15. stoletju za širšo pismenost. V Južni Koreji se veliko ljudi v šolah uči tudi angleščino in druge jezike (kitajščino, japonščino ...), saj so povezave s tujino močne. Korejska kultura ima bogato folklorno, literarno in glasbeno dediščino; sodobno pa je znana tudi po filmih, glasbi (K-pop) in televizijskih serijah, ki so postali svetovni fenomen.
Hrana in običaji
Kuhinja je pomemben del korejske identitete. Koreja je znana po tradicionalni jedi kimči, fermentirani zelenjavi, ki je del skoraj vsakodnevnih obrokov. Korejci običajno jedo lepljiv beli riž; ob posebnih priložnostih ali rojstnih dnevih imajo različne običaje — na primer tradicionalno juho iz morskih alg, ki naj bi bila koristna tudi za nosečnice in je povezana z rojstom otrok. V kulinariki pomembno vlogo igra tudi soja (tofu, omaka), govedina, svinjina in morski sadeži.
Prebivalstvo in mesta
V Južni Koreji živi več kot 50 milijonov ljudi, v Severni pa več kot 23 milijonov. Največje mesto v Južni Koreji je Seul, glavno mesto Južne Koreje; v njem živi več kot 10 milijonov ljudi, v širši regiji pa več kot 15 milijonov. Največje mesto Severne Koreje je Pjongjang, glavno mesto Severne Koreje, ki ima manj kot 4 milijone prebivalcev. Oba sistema imata močno urbano koncentracijo prebivalstva, z različno stopnjo urbanizacije in življenjskega standarda.
Gospodarstvo in tehnologija
Južna Koreja je postala ena najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev: znana je po industriji, visokotehnoloških podjetjih, hitrih železniških (hitrimi železniškimi) povezavah in zelo hitrem internetu. Mnoga korejska podjetja so globalne znamke na področju elektronike, avtomobilizma in pomorskega prometa. Kljub temu so v Južni Koreji še vedno revnejša podeželska območja, kmetje pogosto težko konkurirajo s poceni uvoženo hrano. Severna Koreja ima centralno načrtovano gospodarstvo in je zaradi sankcij ter notranjih težav gospodarsko izolirana; pri njih prevladujejo težave z oskrbo in pomanjkanjem.
Varnost, odnosi in prihodnost
Meja med Severno in Južno Korejo ostaja ena najbolj militariziranih na svetu. Med državama potekajo občasna obdobja napetosti in kratkotrajnih sprostitev stikov. Obstaja veliko mednarodnih prizadevanj za denuklearizacijo in trajen mir, vendar so pogovori pogosto negotovi. Mnogo Korejcev na obeh straneh si želi boljše zveze in miru, medtem ko ostajajo politične, gospodarske in varnostne ovire velike.
Skupna korejska zgodovina, bogata kultura in močna identiteta so dejavniki, ki še vedno povezujejo ljudi na obeh straneh polotoka. Prihodnost korejskega polotoka bo verjetno oblikovana z notranjimi spremembami, mednarodnimi odnosi in gospodarskimi trendi, pri čemer so možnosti za sodelovanje in izboljšanje življenjskih razmer vedno predmet razprav in diplomacije.


