Kreuzberg
Kreuzberg, južno od Berlin-Mitte, je bil eden najbolj znanih berlinskih predelov, ki je slovel po nočnem življenju in levo usmerjenem volilnem telesu, pa tudi po težavah s kriminalom, drogami in velikim številom priseljencev.
Kreuzberg je sestavljen iz dveh različnih delov, jugovzhodnega "SO 36" (ali preprosto "36") in jugozahodnega "SW 61" (ali preprosto "61"). Do padca berlinskega zidu sta bili to zadnji dve številki poštnih številk obeh območij.
Od leta 1920, ko je postala del Groß-Berlina, je bila samostojna občina, vse do spremembe mestnih četrti leta 2001. Nato je bila združena s Friedrichshainom v novo občino Friedrichshain-Kreuzberg. Ker ti dve mesti povezuje le en most čez reko Spree, Oberbaumbrücke, se je ta združitev mnogim prebivalcem zdela nerodna. Obe območji se nista mogli dogovoriti, kje naj bi bila mestna hiša nove občine. Friedrichshain je bil izbran z metanjem kovanca za pet mark.
Kreuzberg
Lokacija Kreuzberg v Berlinu
Povzetek
Kreuzberg je mnogim znan po številnih turških priseljencih iz vzhodnih delov Turčije in vsakoletnih prvomajskih nemirih. Pred padcem berlinskega zidu leta 1989 je bil namreč Kreuzberg izoliran. Njegovi vzhodni deli so bili skoraj v celoti obdani z zidom. Na tem območju so bile posledično poceni najemnine in družine z nižjimi dohodki ter skvoterji iz vrst radikalne levice. Tudi zahodni del Kreuzberga je mejil na zid in tu je bila kontrolna točka Charlie.
Prvomajski grafiti v Kreuzbergu. Besedilo se glasi: "1. maj: Avtomobili gorijo, policisti umirajo".
Zgodovina
Kreuzberg je svoje ime dobil po najvišji točki, Kreuzbergu (dobesedno "križni hrib"). Ta leži 66 metrov nad morjem. Hrib je bil tradicionalni kraj za izlete ob koncu tedna, na njem pa je bilo veliko majhnih restavracij za obiskovalce. Hrib je dobil ime po spomeniku, ki ga je leta 1821 zgradil Karl Friedrich Schinkel. Spominjal naj bi se vojn proti Napoleonu I. v Franciji.
Po letu 1860 se je v Kreuzburg začela seliti industrija. Ob Ritterstraße je bila tudi izvozna četrt (Exportviertel), v kateri je bilo veliko donosnih malih podjetij, v "novinarski četrti" ob Kochstraße pa je domovala večina velikih nemških časopisov ter knjižne založbe Ullstein, Scherl in Mosse.
Obe industrijski četrti sta bili med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničeni z bombardiranjem v eni sami noči od 3. februarja 1945. Da bi se spomnili stare tradicije, je tiskovno podjetje Axel Springer svoj novi sedež ponovno zgradilo na ulici Kochstraße, tik ob berlinskem zidu.
Po drugi svetovni vojni so bile najemnine za stanovanja v Kreuzbergu zakonsko regulirane, zato so bile naložbe neprivlačne. Zato so bila stanovanja nekakovostna, a poceni, zaradi česar je bila četrt glavna tarča priseljencev, ki so prihajali v Nemčijo (in Berlin).
Schlesisches Tor (postaja podzemne železnice), Kreuzberg
Vprašanja in odgovori
V: Po čem je bil znan Kreuzberg?
O: Kreuzberg je slovel po nočnem življenju in levo usmerjenem volilnem telesu, pa tudi po težavah s kriminalom, drogami in zelo velikim številom priseljencev.
V: Kako je Kreuzberg razdeljen?
O: Kreuzberg je razdeljen na dva različna dela: jugovzhodni del "SO 36" (ali preprosto "36") in jugozahodni del "SW 61" (ali preprosto "61").
V: Na kaj se nanašata dve številki v imenih delov Kreuzberga?
O: Dve številki v imenih delov Kreuzberga se nanašata na zadnji dve številki poštnih številk obeh območij.
V: Ali je bil Kreuzberg vedno del Berlina?
O: Kreuzberg je bil samostojna četrt od leta 1920, ko je postal del Groß-Berlina, do spremembe mestnih četrti leta 2001, ko je bil združen s Friedrichshainom v novo četrt Friedrichshain-Kreuzberg.
V: Kako sta povezana Friedrichshain in Kreuzberg?
O: Friedrichshain in Kreuzberg povezuje en most čez reko Spree, Oberbaumbrücke.
V: Zakaj je bila združitev Friedrichshaina in Kreuzberga za mnoge prebivalce neprijetna?
O: Združitev Friedrichshaina in Kreuzberga se je mnogim prebivalcem zdela nerodna, ker obe območji povezuje le en most čez reko Spree, Oberbaumbrücke.
V: Kako so se odločili, kje naj bi stala mestna hiša nove občine?
O: Lokacija mestne hiše nove občine je bila določena z metom kovanca za pet mark in izbran je bil Friedrichshain.
