Kreuzberg (Berlin): zgodovina, delitev SO36/SW61 in urbana kultura

Kreuzberg (Berlin): zgodovina, delitev SO36/SW61, nočno življenje in urbana kultura — politične napetosti, priseljevanje in kulturna preobrazba s kontrasti 36 proti 61.

Kreuzberg, južno od Berlin-Mitte, je bil eden najbolj znanih berlinskih predelov, ki je slovel po nočnem življenju in levo usmerjenem volilnem telesu, pa tudi po težavah s kriminalom, drogami in velikem številu priseljencev. Danes je Kreuzberg prepoznavna mešanica zgodovine, multikulturnosti, alternativnih subkultur in hitre gentrifikacije.

Zgodovina

Kreuzberg je od leta 1920, ko je postal del Groß-Berlina, dolga leta ohranil izrazito delavski in industrijski značaj. V času druge svetovne vojne je utrpel veliko škode, po vojni pa je postal del zahodnega dela mesta. Njegova severna meja je bila blizu berlinskega zidu, kar je v obdobju hladne vojne močno vplivalo na razvoj območja: nizke najemnine, prazne industrijske hale in relativna izolacija so pritegnile priseljence, umetnike in politične alternative.

V šestdesetih in sedemdesetih letih so v Kreuzbergu začeli prihajati gostujoči delavci (Gastarbeiter), zlasti iz Turčije, ki so dali pomemben pečat kulturnemu in gospodarskemu življenju četrti. Skozi osemdeseta in zgodnja devetdeseta leta so postali del prepoznavnega mestnega življenja: trgi, restavracije in majhna podjetja z multikulturnim značajem.

Delitev: SO36 in SW61

Kreuzberg je sestavljen iz dveh različnih delov, jugovzhodnega "SO 36" (ali preprosto "36") in jugozahodnega "SW 61" (ali preprosto "61"). Do padca berlinskega zidu sta bili to zadnji dve številki poštnih številk obeh območij. Kratica SO izvira iz nemške besede Südost (jugovzhod), medtem ko SW pomeni Südwest (jugozahod).

V praksi sta se obe območji razvili v nekoliko različni sociokulturni identiteti. SO36 je dolgo veljal za bolj delavsko in priseljensko območje z močno prisotnostjo politično aktivnih skupin, punk scene in skvotterskega gibanja. SW61 je bil za katerega časa zaznamovan z drugačno mešanico prebivalstva in nekoliko manj radikalnim slovesom, vendar sta oba dela pogosto delila iste težave in priložnosti ter močno povezavo z alternativno kulturo.

Politika, združitev in simbolika

V mestni reformi leta 2001 je Kreuzberg prenehal obstajati kot samostojna občina in bil združen s Friedrichshainom v novo občino Friedrichshain-Kreuzberg. Ker ti dve mesti povezuje le en most čez reko Spree, Oberbaumbrücke, se je ta združitev mnogim prebivalcem zdela nerodna. Obe območji se nista mogli dogovoriti, kje naj bi bila mestna hiša nove občine. Friedrichshain je bil izbran z metanjem kovanca za pet mark — anekdota, ki ponazarja rivalstvo in hkrati humor v odnosih med sosednjima četrtima.

Po ponovni združitvi Nemčije so se poštne številke spremenile (1993 je bila uvedena petmestna shema), kar je postopoma izbrisalo stari sistem SO36/SW61 kot uradni označevalec, a označbi ostajata živi v lokalni zavesti in simboliki.

Urbana kultura in subkulture

Kreuzberg je že več desetletij srce berlinskega alternativnega življenja. Pomembne značilnosti vključujejo:

• Skvottersko gibanje in politični aktivizem: V osemdesetih in devetdesetih so številne zapuščene stavbe zasedle skupine aktivistov, umetnikov in družbenih gibanj. To je bilo deloma odgovor na pomanjkanje stanovanjske politike in izražanje nasprotovanja komercializaciji.
• Glasbena scena: Legendarni klubi in koncertne dvorane, med njimi znani lokalni klubi kot je SO36, so bili in so še vedno pomembni prizori punk, rock in elektronske glasbe. Nočno življenje v Kreuzbergu je privlačno tako za domačine kot za obiskovalce z vsega sveta.
• Turška skupnost in kulinarika: Prisotnost turških priseljencev je vplivala na gastronomsko ponudbo (kebab, pekarne, tržnice) in kulturne dogodke; turški trgi in male trgovine so del vsakdana.
• Prazniki in protesti: Vsako leto so v Kreuzbergu opazni tako kulturni dogodki, kot je Karneval kultur (Karneval der Kulturen), kot tudi politično nabiti dogodki — najbolj znan je 1. maj, ko pogosto pride do spopadov med protestniki in policijo v okolici Oranienstrasse ter drugih ulicah.
• Ulična umetnost in grafiti: Mnoge fasade, mostovi in površine nosijo bogato plast grafitov in muralov, Kreuzberg je zato tudi pomembno prizorišče urbane umetnosti.

Sodobne spremembe in izzivi

Od padca zidu in v zadnjih dveh desetletjih je Kreuzberg doživel močno gentrifikacijo. Umetniki in alternativci so postopoma prispevali k prepoznavnosti območja, kar je privabilo investitorje, kavarne, restavracije in tehnološke startupe. To je povzročilo dvig najemnin in pritisk na dolgoletne prebivalce ter manjše lokalne gostince in trgovce.

Hkrati ostaja Kreuzberg močno prepoznaven po svoji kulturni pestrosti: od tradicionalnih trgov in turških pekarn do sodobnih galerij, muzejev (med drugim je na meji Kreuzberga tudi Jüdisches Museum) in živahnega nočnega življenja. Oberbaumbrücke ostaja simbol povezave med Friedrichshainom in Kreuzbergom — most in reka Spree pa vsako leto pričarata slike, ki izražajo preplet zgodovine in sodobnosti.

Kreuzberg zato danes predstavlja kontrast: četrt z globoko družbeno zgodovino, močno multikulturno identiteto in dinamično urbano prihodnost, v kateri se spoprijemajo potrebe ohranjanja lokalne skupnosti in pritiski komercializacije.

Povzetek

Kreuzberg je mnogim znan po številnih turških priseljencih iz vzhodnih delov Turčije in vsakoletnih prvomajskih nemirih. Pred padcem berlinskega zidu leta 1989 je bil namreč Kreuzberg izoliran. Njegovi vzhodni deli so bili skoraj v celoti obdani z zidom. Na tem območju so bile posledično poceni najemnine in družine z nižjimi dohodki ter skvoterji iz vrst radikalne levice. Tudi zahodni del Kreuzberga je mejil na zid in tu je bila kontrolna točka Charlie.

Prvomajski grafiti v Kreuzbergu. Besedilo se glasi: "1. maj: Avtomobili gorijo, policisti umirajo".

Zgodovina

Kreuzberg je svoje ime dobil po najvišji točki, Kreuzbergu (dobesedno "križni hrib"). Ta leži 66 metrov nad morjem. Hrib je bil tradicionalni kraj za izlete ob koncu tedna, na njem pa je bilo veliko majhnih restavracij za obiskovalce. Hrib je dobil ime po spomeniku, ki ga je leta 1821 zgradil Karl Friedrich Schinkel. Spominjal naj bi se vojn proti Napoleonu I. v Franciji.

Po letu 1860 se je v Kreuzburg začela seliti industrija. Ob Ritterstraße je bila tudi izvozna četrt (Exportviertel), v kateri je bilo veliko donosnih malih podjetij, v "novinarski četrti" ob Kochstraße pa je domovala večina velikih nemških časopisov ter knjižne založbe Ullstein, Scherl in Mosse.

Obe industrijski četrti sta bili med drugo svetovno vojno skoraj v celoti uničeni z bombardiranjem v eni sami noči od 3. februarja 1945. Da bi se spomnili stare tradicije, je tiskovno podjetje Axel Springer svoj novi sedež ponovno zgradilo na ulici Kochstraße, tik ob berlinskem zidu.

Po drugi svetovni vojni so bile najemnine za stanovanja v Kreuzbergu zakonsko regulirane, zato so bile naložbe neprivlačne. Zato so bila stanovanja nekakovostna, a poceni, zaradi česar je bila četrt glavna tarča priseljencev, ki so prihajali v Nemčijo (in Berlin).

Schlesisches Tor (postaja podzemne železnice), Kreuzberg

Vprašanja in odgovori

V: Po čem je bil znan Kreuzberg?

V: Kako je Kreuzberg razdeljen?

V: Na kaj se nanašata dve številki v imenih delov Kreuzberga?

V: Ali je bil Kreuzberg vedno del Berlina?

V: Kako sta povezana Friedrichshain in Kreuzberg?

V: Zakaj je bila združitev Friedrichshaina in Kreuzberga za mnoge prebivalce neprijetna?

V: Kako so se odločili, kje naj bi stala mestna hiša nove občine?

Išči po črki