Groß-Berlin (Veliki Berlin): Zakon, razširitev in upravna zgodovina 1920

Groß-Berlin (Veliki Berlin): Zakon iz 1920, razširitev mesta, združitev okolic in upravna preobrazba Berlina — ključna zgodba rasti in mestne oblasti.

Naslov tega članka vsebuje znak ß. Kadar ta ni na voljo ali ni zaželen, se lahko ime zapiše kot Gross-Berlin.

Groß-Berlin ali Veliki Berlin je bil ustanovljen z zakonom pruskega parlamenta 27. aprila 1920. Zakon se je imenoval Zakon o Velikem Berlinu (nemško Groß-Berlin-Gesetz). Njegovo polno ime je bilo "Zakon o obnovi nove lokalne oblasti v Berlinu" (nemško: Gesetz über die Bildung einer neuen Stadtgemeinde Berlin).

Sestava in začetek veljavnosti

Zakon je določal, da se z dnem 1. oktobra 1920 Veliki Berlin odvzame deželi Brandenburg in postane novo upravno območje zlasti namenjeno enotni mestni upravi. Cilj zakona je bil združitev gostega mestnega središča in obrobnih naselij v enotno upravljanje, olajšanje prostorskega načrtovanja, javnega prevoza, oskrbe z vodo, kanalizacije in drugih skupnih storitev ter bolj učinkovito urejanje rasti mesta.

Novo okrožje je bilo sestavljeno iz:

• Mesto Berlin (Alt-Berlin);
• 7 mest, ki obkrožajo Berlin:
• Charlottenburg,
• Köpenick,
• Lichtenberg,
• Neukölln,
• Schöneberg,
• Spandau in
• Wilmersdorf;
• 59 podeželskih območij in 27 posestnih okrožij iz okoliških okrožij Niederbarnim, Osthavelland in Teltow;
• in zemljišča kraljeve palače (Berliner Stadtschloss), ki je bila samostojno posestno okrožje.

Velikost, prebivalstvo in upravne enote

Novi Berlin je bil 13-krat večji od starega. Njegova površina se je s 66 km2 povečala na 883 km2. Število prebivalcev se je skoraj podvojilo — s približno 1,9 milijona na skoraj 4 milijone — pri čemer je skoraj 1,2 milijona novih prebivalcev prišlo samo iz sedmih okoliških mest.

Groß-Berlin je bil razdeljen na 20 mestnih četrti (Verwaltungsbezirke):

• iz Alt-Berlina:
• Mitte,
• Tiergarten,
• Wedding,
• Prenzlauer Berg,
• Kreuzberg in
• Friedrichshain;
• po en okraj za vsakega od sedmih prej samostojnih mest:
• Charlottenburg,
• Köpenick,
• Lichtenberg,
• Neukölln,
• Schöneberg,
• Spandau in
• Wilmersdorf;
• 7 novih okrožij, poimenovanih po največji vasi na starih območjih:
• Pankow,
• Reinickendorf,
• Steglitz,
• Tempelhof,
• Treptow,
• Weißensee in
• Zehlendorf

Upravna zgodovina in poznejše spremembe

Meja mesta, opredeljena v zakonu iz leta 1920, je — razen manjših sprememb v različnih zgodovinskih obdobjih — ostala osnova sodobnega Berlina. V času hladne vojne in delitve mesta (1949–1990) so mejne in upravne razmere vplivale na dejansko upravljanje posameznih delov Berlina, prav tako je berlinski zid (1961–1989) spremenil prometne in socialne povezave med vzhodnim in zahodnim delom mesta.

V 1970. in 1980. letih so v Vzhodnem Berlinu nastale še nekatere nove upravne enote, ko so bile obstoječe četrti razdeljene. Po združitvi Nemčije je sledilo več upravnih reform in prilagoditev; najpomembnejša v novejšem času je bila reformna preureditev iz leta 2001, ko je število berlinskih mestnih četrti zmanjšano z 23 (po nekaterih prehodnih delitvah) na 12 z združitvami in premislekom o učinkovitosti upravljanja.

Zaključimo lahko, da je Groß-Berlin-Gesetz iz leta 1920 temeljno preoblikoval urbano strukturo Berlina: združil je razpršene predmestne in podeželske skupnosti v eno veliko mestno enoto, kar je pomembno vplivalo na razvoj infrastrukture, prostorsko načrtovanje in sodobno identiteto Berlina kot velike evropske prestolnice.

Vprašanja in odgovori

V: Kako se v celoti imenuje zakon, s katerim je bil ustanovljen Groß-Berlin?

V: Koliko občin je bilo ustanovljenih v Groß-Berlinu?

V: Iz katerih območij je bil sestavljen Veliki Berlin?

V: Koliko večji je bil Veliki Berlin kot Alt-Berlin?

V: Koliko novih prebivalcev je prišlo samo iz okoliških mest ob ustanovitvi Velikega Berlina?

V: Katere druge spremembe meja mest so bile izvedene od takrat?

Išči po črki