Prave jegulje (Anguilliformes): značilnosti, življenjski cikel in vrste
Prave jegulje (Anguilliformes): od značilnosti in presenetljivega življenjskega cikla do raznolikih vrst — odkrijte biologijo, vedenje in zanimivosti teh skrivnostnih rib.
Prave jegulje so teleostne ribe z izjemno značilno podobo: dolgo, ozko in podolgovato telo, podoben obliki kačam. Odrasle jegulje so lahko dolge le okoli 10 cm ali pa segajo do približno 3 m, odvisno od vrste; največje posameznike so merili tudi do okoli 65 kg.
Zgradba in morfologija
Jegulje imajo zaradi načina življenja spremenjeno tipično ribjo zgradbo. Njihove plavuti so zmanj?ane v primerjavi z mnogimi drugimi ribami: nimajo vseh trebušnih in prsnih plavuti, hrbtne in analne plavuti pa so pogosto dolge in v večini vrst povezane z repno plavutjo ter tvorijo skoraj neprekinjeno robno linijo. Pogosto plavuti nimajo bodic.
Ramenske kosti so ločene od lobanje, luske so bodisi drobne, vdelane ali pa jih sploh ni (koža je gladka). Mnoge vrste imajo dobro razvit lateralni sistem in močne čeljusti z zobmi, prilagojenimi za zadrževanje plena. Nekateri predstavniki (na primer murene) imajo tudi posebne prilagoditve, kot so premikajoče se faringealne čeljusti, medtem ko druge vrste živijo v luknjah in imajo stisnjene telesne oblike za kopanje.
Življenjski cikel
Prave jegulje se izležejo iz jajčec. Mladiči ličinke) so ploščati in prozorni (»čisti«) ter se imenujejo leptocephalus — kar izhaja iz grško "tanka glava". Leptocephalus-ličinke pogosto plavajo v pelagičnem (odprtem) oceanu in jih tokovi prenašajo na velike razdalje. Ko se približajo primernim življenjskim okoljem, se preobrazijo v steklene jegulje (»glass eels«), nato v majhne roparske elverje in kasneje v mlade »rumene« jegulje, ki večinoma živijo v slatkovodnih ali priobalnih habitatih. Pri mnogih vrsta iz družine Anguillidae poteka katadromna selitev: odrasle jegulje se iz slatkovodnih ali obalnih habitatov odpravijo v odprto morje, kjer se zaplodijo (npr. evropska jegulja potuje v Sargassko morje).
Po oploditvi se jajčeca razvijejo v leptocephalus-ličinke in cikel se ponovi. Nekatere vrste so striktno morske in ne obiskujejo slatkih voda; življenjski cikli se zato med družinami različijo po dolžini, globini razvoja in vedenju.
Razširjenost in habitati
Večina jegulj naseljuje najplitvejše dele oceana ter priobalne habitate, kjer živijo na dnu ali v razpokah in luknjah. Vendar so razlike velike glede na družino in vrsto: jegulje iz družine Anguillidae pogosto vstopajo v sladke vode, medtem ko nekatere morske družine zasedajo velika globinska območja — na primer Nemichthyidae plavajo približno 500 m pod gladino oceana, Synaphobranchidae pa lahko živijo globoko tudi do okoli 4000 m pod gladino.
Nekateri predstavniki so sposobni prenašati nizke ravni kisika in deloma dihati skozi kožo, kar jim omogoča preživetje v blatu ali v slabo prezračenih vodnih telesih; več vrst je znanih tudi po tem, da se premikajo čez vlažno kopno na kratke razdalje, kadar iščejo nove vodne poti.
Prehrana in vedenje
Večina jegulj je plenilcev in v glavnem lovi različne nevretenčarje, ribe in druge manjše živali. Nekatere vrste so nočne in lovijo z uporabo vonja in omrežja brbončic, drugi pa se skrivajo in napadajo mimoidoče plenilce. Pri določenih vrstah je prehrana specializirana (npr. na školjke, rakce ali ribe).
Ribištvo, upravljanje in zakonodaja
Jedi in gospodarstvo sta pomembna dejavnika v odnosu ljudi do jegulj. V nekaterih regijah je ribištvo jegulj strogo urejeno: na primer ročno lovljenje z mrežami je bilo dolgo edini zakoniti način ribolova jegulj v Angliji, praksa pa se ohranja na rekah kot sta reka Parrett in Severn se, kjer ima ta dejavnost tradicijo več tisoč let. Zaradi velikega povpraševanja po jeguljih in potrebe po surovini za akvakulturo se ribištvo pogosto omeji z dovoljenji, sezonskimi kvotami in zaščitnimi ukrepi.
Ogroženost in grožnje
Mnogo populacij jegulj se sooča z resnimi grožnjami: prelov, izguba habitata, fragmentacija rek zaradi jezov, onesnaženje, tajfuni in spremembe morskih tokov ter invazivni paraziti (npr. Anguillicola). Evropska jegulja (Anguilla anguilla) je po ocenah IUCN močno ogrožena, populacije pa so se v zadnjih desetletjih strmo zmanjšale. Pomemben problem je tudi, da se akvakultura jegulj v veliki meri zanese na divje ulovljene steklene jegulje (glass eels), kar dodatno pritiska na naravne populacije.
Varstveni ukrepi in pomen za ljudi
- Med ukrepi za ohranjanje so omejitve ribolova, izboljšave prehodnosti rek (ribiške prehode), zmanjševanje onesnaževanja, nadzor nad uvozom/izvozom in programi za obnovo populacij.
- Jegulje imajo v kulturnem in kulinaričnem kontekstu velik pomen v nekaterih državah (npr. v Evropi in Aziji), kjer so prepoznavna specialiteta. To pa krepi potrebo po trajnostnem upravljanju.
Raznolikost vrst
Družina Anguillidae vključuje znane »sladkovodne« jegulje, kot sta evropska in ameriška jegulja, medtem ko druge družine (Congridae, Muraenidae, Nemichthyidae, Synaphobranchidae idr.) obsegajo ogromno morskih vrst — od obalnih luknjičark do globokomorskih predstavnikov. Vsaka skupina se je v evoluciji prilagodila svojemu življenjskemu okolju, kar se kaže v telesni zgradbi, vedenju in ciklu razvoja.
Skupaj povedano, prave jegulje so biologično izjemno zanimive in ekološko pomembne ribe s kompleksnimi življenjskimi cikli in velikimi migracijami; zaradi številnih groženj pa zahtevajo skrbno upravljanje in mednarodno sodelovanje za ohranitev njihovih populacij.
Razvrstitev
Prave jegulje spadajo v red (skupino) Anguilliformes (latinsko "jegulje").
Ta red ima 4 podrazrede (manjše skupine), imenovane Anguilloidei, Nemichthyoidei, Congroidei in Synaphobranchoidei.
Podrazredi so razdeljeni v 19 družin. Družine so razdeljene na 110 rodov. Rodovi se nato delijo na vrste.
Vseh jegulj je 400 vrst.
Uporablja
V japonski prehrani se uporabljajo sladkovodne jegulje (unagi) in morske jegulje (konger, anago). Jegulje se uporabljajo v kantonski (Hongkong) in šanghajski hrani.
Nekateri ljudje jedo evropsko jeguljo in druge jegulje, ki živijo v jezerih po vsem svetu. Tradicionalna londonska hrana so "jeklene jegulje". Španska jed angulas je sestavljena iz ocvrtih jegulj.
Iz kože jegulj se izdelujejo nekatere denarnice in torbice.

Morska jegulja
Podrazredi in družine
Taksonomija temelji na Neslon, Grande in Wilson 2016.
- Podrazred Protanguilloidei
- Družina Protanguillidae
- Podred Synaphobranchoidei
- Družina Synaphobranchidae (sekulje) [vključno z Dysommidae, Nettodaridae in Simenchelyidae]
- Podred Muraenoidei
- Družina Heterenchelyidae (blatne jegulje)
- Družina Myrocongridae (tanke jegulje)
- Družina Muraenidae (murene)
- Podred Chlopsoidei
- Družina Chlopsidae (lažne morene)
- Podred Congroidei
- Družina Congridae [vključno z Macrocephenchelyidae; Colocongridae]
- Družina Derichthyidae (dolgokljune jegulje) [vključno z Nessorhamphidae]
- Družina Muraenesocidae (ščukarji)
- Družina Nettastomatidae (račjeglavke)
- Družina Ophichthidae (kačje jegulje)
- Podrazred Moringuoidei
- Družina Moringuidae (špagetne jegulje)
- Podred Saccopharyngoidei
- Družina Eurypharyngidae (pelikanske jegulje, dežnikarice)
- Družina Saccopharyngidae
- Družina Monognathidae (enočeljustni galebi)
- Družina Cyematidae (jegulje z bobastim repom)
- Podrazred Anguilloidei
- Družina Anguillidae (sladkovodne jegulje)
- Družina Nemichthyidae (bežeče jegulje)
- Družina Serrivomeridae (žaganjezobe jegulje)
· 
Anguilla anguilla, predstavnica družine Anguillidae
· 
Kaupichthys nuchalis, vrsta Chlopsidae
· 
Coloconger raniceps, a Colocongeridae
· 
Conger, a Congridae
· 
Moringua edwardsi, a Moringuidae
·
Muraenesox cinereus, a Muraenesocidae
· 
Echidna nebulosa, a Muraenidae
· .jpg)
A Nemichthyidae
· 
Venefica tentaculata, a Nettastomatidae
· .jpg)
Myrichthys ocellatus, predstavnik družine Ophichthidae
· 
Serrivomer sp. , a Serrivomeridae
· .jpg)
A Synaphobranchidae
V nekaterih klasifikacijah je družina Cyematidae, v kateri živijo jegulje, vključena v red Anguilliformes, v sistemu FishBase pa je ta družina vključena v red Saccopharyngiformes.
Južnoameriška električna jegulja ni prava jegulja, temveč južnoameriška riba nož, ki je bolj sorodna krapom in somom.
Filogenija
Filogenija temelji na Johnson et al. 2012.
| Anguilliformes |
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vprašanja in odgovori
V: Kakšen je razpon velikosti odraslih jegulj?
O: Odrasle jegulje so lahko kratke 10 cm ali dolge 3 m, odvisno od vrste.
V: Ali imajo jegulje v plavutih bodice?
O: Ne, plavuti jegulj nimajo bodic.
V: Kako so opisani mladiči (ličinke) jegulj?
O: Mladiči (ličinke) so opisani kot ploščati in prozorni (bistri). Imenujejo se tudi leptocephalus (grško "tanka glava").
V: Kje najraje živi večina jegulj?
O: Večina jegulj najraje živi v najplitvejših delih oceana, običajno na dnu. Nekatere vrste prihajajo v sladke vode, kjer živijo, druge plavajo približno 500 m pod gladino, nekatere pa živijo tudi do 4000 m pod gladino.
V: Kako dolgo se v Angliji za lovljenje jegulj uporabljajo ročne mreže?
O: Na reki Parrett in Severn v Angliji lovijo z ročnimi mrežami že tisočletja.
V: Ali je večina jegulj plenilcev?
O: Da, večina jegulj je plenilcev in lovi svoj plen.
Iskati

.jpg)