Teleosti – definicija, evolucija in glavne značilnosti

Teleosti so danes najštevilčnejša in ekološko najbolj raznolika skupina rib. Nastali so v mezozoiku in zajemajo po ocenah več deset tisoč živih vrst (v izvirnem besedilu navedeno 20.000; sodobne ocene pogosto navajajo med ~26.000 in 30.000, vendar ocene variirajo). Najstarejši fosili teleostov segajo v pozni trias. Verjame se, da so se razvili iz prednikov sorodnih rib, kot so metuljniki, v kladu Holostei. V mezozoiku in kainozoiku so se intenzivno diverzificirali, kar je vodilo v ogromno taksonomsko in ekološko raznolikost; ocenjuje se, da predstavljajo približno 96 odstotkov vseh znanih vrst rib.

Po evolucijskem vrstnem redu so teleosti del vertebratov: najprej vretenčarji, nato čeljustne ribe (Gnathostomata), kostne ribe (Osteichthyes) in znotraj njih ribe z žarkastimi plavutmi (Actinopterygii), kamor sodijo tudi teleosti.

Evolucija in fosilni zapis

Fosilni zapis kaže, da so teleosti prvič nastopili v pozni trias in se nato v juri in kredo hitro razširili v različne vodne niše. Po velikih dogodkih izumrtja (npr. mejni dogodek kreda–tercij) so teleosti doživeli nove valove radiacije, kar je omogočilo izpolnitev številnih ekoloških vlog v sladkovodnih in morskih habitatih. Fosili razkrivajo postopne spremembe v čeljustni anatomiji, ščitih in plavutnih strukturah, kar sovpada z njihovim adaptacijskim uspehom.

Zgradba in glavne značilnosti

• Gibljiva čeljust: Teleosti imajo prilagodljivo in pogosto izbočno čeljust, kar jim omogoča, da del čeljusti izstopa navzven (protraktilna čeljust). Ta sprememba izvira iz premika in preoblikovanja kosti kot sta premaxilla in maxilla ter iz sprememb v čeljustnih mišicah. Takšna prilagoditev poveča učinkovitost ugriza in zajema hitro gibajočega se plena. Pri nekaterih teleostih so razvite tudi posebne farinhalne čeljusti (pharyngeal jaws), ki pomagajo pri drobljenju hrane.
• Skelet in plavuti: Teleosti imajo kostni skelet in plavuti, ki jih podpirajo proge iz kostnih žarkov (lepidotrichia). Stopnja fuzije in premikov kosti plavutnih baz omogoča raznolikost oblik plavut, prilagojenih za hitrost, stabilnost ali manevriranje.
• Luske: Večina teleostov ima cikloidne ali ktenoidne luske, ki so tanke, fleksibilne in omogočajo učinkovito gibanje ter rast luske brez izgube zaščite.
• Plavalni mehur (swim bladder): Teleosti imajo pogosto plavalni mehur, ki deluje kot plavalna naprava za uravnavanje gostote. Pri nekaterih skupinah je povezan z prebavnim traktom (physostomous), pri drugih pa je ločen in plin uravnava s prekrvavitvijo (physoclistous). Pri nekaterih vrstah je ta organ preoblikovan v dihalni organ ali pa popolnoma izginil, zlasti pri dnužnih vrstah.
• Raznolikost prehranjevanja in vedenja: Teleosti se prehranjujejo kot plenilci, filtratorji, rastlinojedi in oportunistični vsejedi. Razvite so različne strategije zajema plena, od sesanja vode do udarnih ugrizov in filtriranja.

Razmnoževanje in življenjski cikli

Teleosti kažejo veliko raznolikost v reproduktivnih strategijah: večina je oviparnih (polagajo jajca), nekatere skupine pa so viviparno ali ovoviviparno razmnožujoče. Raznolikost vključuje tudi različne oblike starševske skrbi — od nobene skrbi, do gradnje gnezda, varovanja iker in mladičev ter celo skrbništva samega samca ali samice. Takšno vedenje je pogosto tesno povezano z življenjskim okoljem in selekcijskimi pritiski (predatorji, razpoložljivost hrane itd.).

Ekološki in gospodarski pomen

Teleosti so ključni sestavni del skoraj vseh sladkovodnih in morskih ekosistemov. Značilnosti, kot so hitra reprodukcija, prilagodljivost prehrane in različne habitatne preference, jim omogočajo zapolnjevanje številnih ekoloških niš. Gospodarsko so izjemno pomembni: številne vrste so cilj komercialnega ribolova in akvakulture (npr. losos, skuša, različne vrste carangidov, trske in mnoge sladkovodne vrste). Poleg tega so nekatere teleostne vrste (npr. zebrafish) pomemben model pri biomedicinskih raziskavah, genetiki in razvojnobiologiji.

Zaključek

Teleosti predstavljajo izjemno uspešno evolucijsko skupino z bogato morfološko, ekološko in vedenjsko raznolikostjo. Njihova sposobnost spreminjanja čeljusti, prilagajanja plavuti in plavnega mehurja ter širok nabor življenjskih strategij pojasnjuje, zakaj so danes prevladujoče ribe v mnogih vodnih okoljih po svetu.

Datum izvora

Datum nastanka teleostov je težaven problem. Na voljo sta dve vrsti dokazov. Dokazi iz fosilnega zapisa, v katerem prvi teleost izvira iz poznega triasa.

Ta datum je nekoliko poznejši od ocene časa molekularne divergence (molekularna ura). V nedavnem članku je bilo ugotovljeno, da so si datumi fosilov in molekularne ure med seboj podobni. Ti raziskovalci so ugotovili:

"Divergenčni časi, ocenjeni na podlagi analiz sproščene molekularne ure, dajejo celovito časovno lestvico diverzifikacije aktinopterijev, ki je izjemno blizu starosti, izpeljani iz fosilnih zapisov."

Osteichthyes

Actinopterygii 400 mio. let del "Chondrostei" Tako je nekdanji "Chondrostei" parafiletičen (ni klada) in je bil v novejših študijah razdeljen. Polypteridae (bičirji) del "Chondrostei" Acipenseriformes (jesetri, veslači) Neopterygii 360 mio let Holostei (metulji, glavači) 275 mio. let Teleostei 210 mio. let Sarcopterygii Actinistia (Coelacanths) Dipnoi (pljučna riba) Četveronožci Dvoživke Amniota Sesalci Sauropsidi (plazilci, ptice)

Evolucija rib z raji

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so teleosti?

V: Kdaj so se pojavili teleosti?

V: Kaj je rod Holostei?

V: Kdaj so nastali najstarejši fosili teleostov?

V: Kako so se teleosti razvili v mezozoiku in kainozoiku?

V: Kolikšen odstotek vseh znanih vrst rib predstavljajo teleosti?

V: Katera prilagoditev teleostov izboljša njihovo sposobnost, da zgrabijo hitro gibajoči se plen?

Išči po črki