Trnati hudič (Moloch horridus) se imenuje tudi trnati zmaj, Moloh ali gorski hudič. Je avstralski kuščar, ki živi v puščavskih predelih osrednje Avstralije in zahodnih ter južnih sušnih območjih kontinenta.

Trnovi hudič zraste do približno 20 cm v dolžino in lahko živi od 15 do 20 let v naravi; samice so običajno nekoliko večje od samcev. Večina teh kuščarjev je obarvana v maskirnih odtenkih puščavske rjave in rjavkaste barve, pri čemer se barva spreminja — v toplem vremenu se lahko zabarva bolj svetlo, v hladnejšem pa temneje, kar jim pomaga pri termoregulaciji. Telo je v celoti pokrito s stožčastimi bodicami, ki so večinoma nekalcificirane (niso kostne) in so narejene iz keratina. Bodice nudijo odlično kamuflažo in zaščito pred plenilci.

Habitat in razširjenost

Trnati hudič naseljuje suhe, peščene in grmičaste predele, kot so sipine, gričevja in območja s trsnim grmičevjem (spinifex). Živijo na tleh in so dobro prilagojeni hoji po razgibanih peščenih površinah. Njihov tipični habitat omogoča tudi kopanje plitvih jam, v katerih se zatekajo pred skrajno vročino ali mrazom.

Hrana in prehranjevalne navade

Osnovna hrana trnatega hudiča so mravlje in manjši žuželki; lahko pojedo več sto mravelj dnevno. Imajo specializiran ugriz in ustno votlino, primerno za pobiranje številnih majhnih plenov — pogosto zaužijejo mravlje kar po vrsti. Redko lovijo večje žuželke ali druge majhne nevretenčarje.

Posebne prilagoditve

  • Sistem kapilar: med luskami in bodicami trnatega hudiča so drobni kanali, ki zadržujejo in usmerjajo vodo (rose, jutranjo roso ali dež) do ust — živali tako lahko popijejo tekočino brez neposrednega pitja iz luže.
  • Lažna glava: na zadnjem delu vratu imajo izboklino, ki deluje kot lažna glava; ko se pred plenilcem obrnejo, pokažejo to področje in s tem zavajajo napadalca, medtem ko pravo glavo skrijejo ob telesu.
  • Barvna spreminljivost: spreminjanje barve pomaga uravnavati telesno temperaturo in izboljšuje kamuflažo.

Razmnoževanje

Samice trnovih hudičev v sezoni od septembra do decembra (avstralska pomlad in zgodnje poletje) znesejo približno deset jajc. Jajca odlagajo v približno 30 cm globoko jamo v peščeni ali rahlo zmrznjeni podlagi. Inkubacija traja približno tri do štiri mesece, nato se izležejo mladiči. Zaradi plenilcev, kot so divje ptice in goane (monitorji), ter drugih nevarnosti v prvih tednih in mesecih vsi mladiči ne preživijo do odraslosti.

Plenilci in grožnje

Naravni plenilci vključujejo ptice, večje plazilce in sesalce, v nekaterih območjih pa so za populacije dodatna grožnja tudi invazivni predatori, kot so feralni psi, lisice in mačke ter izguba habitatov zaradi človekovih posegov. Kljub temu je po ocenah IUCN status vrste najmanj skrbi (Least Concern), saj ima še vedno široko razširjenost in stabilne populacije na velikih delih svojega območja. Lokalni upadi lahko nastanejo zaradi degradacije habitata in podnebnih sprememb.

Vedenje in odnosi z ljudmi

Trnati hudiči so počasni, teritorialni in ponavadi sramežljivi. Niso nevarni za ljudi; bodice so obrambne, niso strupene. Zaradi svoje nenavadne oblike in prilagoditev so priljubljeni v izobraževalnih razstavah in življenjski pestrosti, a v naravi jih je treba pustiti pri miru. V nekaterih državah so omejitve glede zbiranja in lastništva divjih živali — zato je bolje obiskati živalske vrtove ali centre za ohranjanje, kjer jih je mogoče opazovati na varen in odgovoren način.

Trnati hudič je primer vrste s fascinantnimi prilagoditvami na izjemno sušno okolje — od zaščitnih bodic do edinstvenega sistema zbiranja vode — in ostaja ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih avstralskih puščavskih živali.