Velika peščena puščava (Avstralija): površina, klima, flora in favna

Velika peščena puščava (Avstralija): odkrijte površino, podnebje, edinstveno floro Spinifex in favno – dingosi, rdeči kenguruji ter aboridžinske skupnosti in zgodbe.

Velika peščena puščava je puščava na severozahodu Avstralije, večinoma v Zahodni Avstraliji. Je druga največja puščava v Avstraliji (za puščavo Velika Viktorija). Obsega približno 284.993 kvadratnih kilometrov (110.036 kvadratnih milj). Južno od Velike peščene puščave je Gibsonova puščava, vzhodno od nje pa puščava Tanami.

Območje je pretežno sestavljeno iz dolgih peščenih grebenov (dun) in ravnin s rdečim peskom. Pesek je pogosto bogat z oksidi železa, kar puščavi daje njen značilen rdeč odtenek. Poleg peščenih din so prisotne tudi kamenite stepne površine, solne ravnice in občasni suhi koriti rek oz. jezeri, ki se pojavljajo ob močnejših padavinah. Puščava se razteza predvsem po skromno poseljenih, oddaljenih predelih — veliko območje je dostopno le z makadamskimi cestami ali z letalom.

Prebivalstvo in skupnosti

V Veliki peščeni puščavi ne živi veliko ljudi. Večinoma gre za aboridžinske skupnosti in rudarska mesta. Aborigini v puščavi se delijo na dve glavni skupini: Martu na zahodu in Pintupi na vzhodu. Obe govorita jezike zahodne puščave. Tradicionalne skupnosti ohranjajo močne kulturne vezi s svojim ozemljem, znajo upravljati z viri (npr. s tradicionalnim požigalnim gospodarjenjem) in v zadnjih desetletjih sodelujejo pri upravljanju naravnega okolja ter kulturne dediščine.

Gospodarstvo območja vključuje omejeno rabo zemljišč za pašništvo, izkoriščanje rudnih virov ter v manjši meri turizem. Zaradi oddaljenosti in surovih razmer je gostota prebivalstva zelo nizka; številne naseelbine so oddaljene skupnosti ali začasne rudarske naselbine.

Podnebje

Na tem območju ne pade veliko dežja, vendar tudi v najbolj sušnih predelih padavine le redko padejo pod 250 mm. Stopnja izhlapevanja (kako hitro se voda izsuši) je zelo visoka. Večino dežja povzročijo nevihte. Veliko sušnih let se konča z monsunom ali tropskim ciklonom. V povprečju je na večjem delu območja približno 20-30 dni, ko se pojavijo nevihte.

Poleti so temperature pogosto zelo visoke — v daljših vročinskih obdobjih lahko presežejo 40 °C — ponoči pa se temperature lahko občutno znižajo. Značilna je velika letna in dnevna nihanja temperature. Padavine so močno spremenljive po letih; močnejše poletne nevihte ali cikloni lahko povzročijo obilne padavine v kratkem času, kar vodi do začasnega poplavljanja suhih korit in oživitev rastlinstva ter življenja.

Flora in favna

Večina rastlin, ki rastejo v Veliki peščeni puščavi, so trave iz rodu Spinifex. Te trave (pogosto imenovane tudi hummock trave ali Triodia) tvorijo gosto, bodičasto borduro, ki je prilagojena za sušna območja. Poleg spinifexa so prisotni tudi grmičevje, akacije in nekateri evkalipti v bolj privilegiranih nižinah ali občasnih vodnih izvirih. Po močnejših padavinah se pojavi bujno, a kratkotrajno cvetenje divjih cvetlic, kar je značilen pojav puščavskega ekosistema.

Med živalmi, ki živijo v puščavi, so dingosi, rdeči kenguruji, monitorski kuščarji, dvokrili, marsupialni mol, trnovi hudiči, bradati zmaji in številne druge vrste kuščarjev.

Fauna vključuje tudi številne ptice, majhne sesalce (npr. skokice, krtice in glodalci), različne žuželke ter nočne vrste, ki se izogibajo dnevnim vročinam. Veliko vrst je prilagojenih na pomanjkanje vode: skrivajo se v podzemnih brlogih, imajo zmanjšano porabo vode ali izkoriščajo redke sezonske vire.

Zgodovina in raziskave

Prvi Evropejec, ki je prečkal puščavo, je bil Peter Warburton. Na pot se je odpravil iz Alice Springsa aprila 1873 in na postajo De Grey Station prispel januarja 1874. Ob prihodu je bil lačen in slep na eno oko. Za preživetje se je zahvalil svojemu aboridžinskemu spremljevalcu Charleyju.

Pred evropsko kolonizacijo so območje tisočletja naseljevali avtohtoni ljudje, ki so razvili bogato znanje o pokrajini, vodnih virih in hranilih ter ohranili kulturne zgodbe in pesmi, povezane z deželo. Evropske raziskave so bile sprva omejene zaradi surovih razmer, a so z razvojem tehnologije, transporta in rudarstva postale pogostejše v 20. stoletju. Danes območje spremljajo geološke, klimatske in biološke raziskave, pogosto v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.

Gospodarstvo, zaščita in turizem

Podnebne razmere in oddaljenost omejujejo intenzivno rabo zemljišč. Rudarske dejavnosti in občasno pašništvo predstavljata glavni vir gospodarske dejavnosti zunaj avtohtonih skupnosti. Turizem je nizko intenziven in pogosto omejen na strokovno vodene oglede, 4x4 ekspedicije ali lete nad puščavo.

Grožnje ekosistemu vključujejo invazivne vrste (npr. divje mačke in lisice), spremembe v naravnem režimu požarov ter vplive rudarjenja. Hkrati potekajo prizadevanja za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno upravljanje v sodelovanju z aboridžinskimi skupnostmi, ki vključujejo ohranjanje kulturne dediščine, nadzor invazivnih vrst in obnovo habitatov.

Za obiskovalce velja upoštevati varnostne ukrepe: puščava je oddaljena in brez komunalne infrastrukture, zato je potrebna dobra priprava, zaloga vode, komunikacijska oprema in v nekaterih primerih dovoljenja za vstop na tradicionalna ozemlja. Spoštovanje lokalnih pravil in kulturnih meja je obvezno.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je Velika peščena puščava?

V: Kdo so glavne aboriginske skupine, ki živijo na tem območju?

V: Koliko dežja pade na tem območju?

V: Katere vrste rastlin rastejo v tej puščavi?

V: Katere živali živijo tukaj?

V: Kdo je bil prvi Evropejec, ki je prečkal to puščavo?

V: Kako je Warburton preživel potovanje skozi puščavo Great Sandy Desert?

Išči po črki