Avstralski aborigini (staroselci Avstralije): izvor in kultura
Avstralski aborigini: raziskava izvora, bogate kulture, stare umetnosti in tragične zgodovine — od 60.000-letnih korenin do sodobnih izzivov in odpora.
Avstralski domorodci, znani tudi kot avstralski aborigini, so avtohtono prebivalstvo Avstralije. Tradicionalno so uporabljali različna orožja in orodja, kot so bumerangi, palice in kopja, s katerimi so lovili živali za hrano in za obrambo ali obredne namene. Njihove starodavne poti, tehnike lova, znanje o rastlinah in upravljanje pokrajine (npr. nadzorovano kurjenje busha, t. i. "fire-stick farming") so bile prilagojene različnim podnebnim območjem Avstralije.
Izvor in časovne ocene
Natančen izvor prvih naseljencev Avstralije ni povsem razjasnjen, vendar arheološke in genetske študije kažejo, da so ljudje v tej regiji živeli že zelo dolgo. Nekatere ocene kažejo, da so avstralski staroselci prisotni pred približno 50 000–65 000 leti ali celo dlje, zaradi česar gre za eno najstarejših neprekinjenih kulturnih tradicij na svetu. Obstaja tudi hipoteza, da so povezanih korenin delno s širšimi skupinami v jugovzhodni Aziji — v starejši antropološki literaturi se je uporabljal pojem Avstralidi — vendar so te povezave predmet raziskav in razprav.
Jeziki, družbena organizacija in verovanja
Pred kolonizacijo je na avstralskem kontinentu govorilo več sto jezikov in narečij; danes je velika večina teh jezikov ogroženih ali je že izumrla, vendar potekajo programi oživljanja in poučevanja maternih jezikov. Družbene strukture so bile raznolike: različne skupine so imele kompleksne rodbinske in klanske sisteme, zakone o porokah, delitvi zemeljskih pravic in odločitvah skupnosti.
Velik pomen ima koncept The Dreaming (pogosto prevedeno kot "Sanjanje" ali "Ustvarjanje"), ki povezuje mitološke zgodbe o izvoru sveta, določbe vedenja, zemljo, prednike in pravice do območij. Sanjanje je temelj identitete, obredja in umetnosti številnih avtohtonih skupin.
Umetnost in kulturne prakse
Avstralski aborigini imajo bogato tradicijo vizualne in ustne umetnosti. To vključuje skale poslikave, bark painting, gravure ter značilne pike in vzorce, ki prenašajo zgodbe, zemljo in zakone skupnosti. Njihova vrsto umetnosti je prepoznavna in vplivna tudi v sodobni likovni praksi. Poleg likovne umetnosti so pomembni glasba (npr. didgeridoo v nekaterih območjih), ples in obredni rituali, ki povezujejo skupnost in prednike.
Stik z Evropejci in posledice kolonizacije
Ko so Evropejci iz Velike Britanije in Irske začeli naseljevati Avstralijo, je to imelo za avstralske staroselce katastrofalne posledice. Glavni vzroki za velike izgube so bili bolezni, na katere domorodci niso imeli imunosti, ter izguba zemeljskih površin in virov zaradi kolonizacije. Dosegale so jih tudi nasilje, prisilno preseljevanje, uničevanje tradicionalnega načina življenja in diskriminatorne politike, kot so prisilna ločitev otrok od staršev (znano kot "Stolen Generations").
Pravni in družbeni premiki v 20. in 21. stoletju
V 20. stoletju so se začeli postopki politične borbe za priznanje pravic, glasovanja in enakopravnosti. Pomembni mejniki vključujejo referendum leta 1967, ki je avstralski zvezni vladi omogočil vključitev Aboriginov v popis in sprejetje zakonodaje, ter sodbo Mabo (1992), ki je priznala obstoj izvorne lastnine (native title) in zavrnila koncept "terra nullius" (neposeljena zemlja). V sodobni Avstraliji potekajo prizadevanja za spravo, povrnitev zemljišč, kulturno oživljanje in izboljšanje socialno-ekonomskega položaja domorodnih skupnosti, čeprav ostaja veliko izzivov.
Sodobna kulturna prisotnost in izzivi
Danes avstralski domorodci prispevajo k avstralski družbi na številnih področjih: umetnost, šport, politka, znanost in izobraževanje. Hkrati se še vedno soočajo z neenakostmi v zdravju, zaposlovanju, izobraževanju in bivanju. Številne skupnosti intenzivno delajo na ohranjanju jezika, kulture in pravic, ter na izobraževanju širše javnosti o svoji zgodovini in prispevku.
Opomba: Avstralski staroselci niso homogena skupina; poleg aboriginov obstajajo tudi Torres Strait Islanders, ki so avtohtoni prebivalci otočja med Avstralijo in Papua Novo Gvinejo in imajo svoje kulture in tradicije.
Slika domorodca v umetniški galeriji Albert Namatjira, Alice Springs, Severno ozemlje, Avstralija
Aboridžinec, ki igra na didgeridoo
Zgodovina avstralskih domorodcev
Prvi prebivalci Avstralije so bili nomadi, ki so v Avstralijo prišli iz jugovzhodne Azije. Znanstveniki ne vedo točno, kdaj so prišli, vendar je to vsaj pred 50.000 leti. Potovali so po grmovju, lovili s kopji in bumerangi (metalnimi palicami) ter iskali hrano, kot so rastline, ličinke in žuželke, ter lovili živali. Imeli so malo premoženja in so si vse, kar so potrebovali, izdelali sami. Takšen način življenja ne spreminja in ne škoduje občutljivemu okolju Avstralije. Dobro počutje zemlje ter njenih rastlin in živali je za domorodce življenjskega pomena in sveto. Aborigini imajo edinstven način pripovedovanja svoje zgodovine. Uporabljajo pesmi in zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod.
Ko so Britanci leta 1788 prišli v Avstralijo, so domorodce poimenovali "aborigini", kar pomeni ljudje, ki so tam živeli od najstarejših časov. Danes njihovo število narašča (podatki iz popisov prebivalstva). Danes je v Avstraliji približno 650 000 aboridžinov. Večina jih živi v mestih, nekaj tisoč pa jih še vedno živi tradicionalni način življenja.
Čas sanj
Avstralski domorodci verjamejo, da imajo živalske, rastlinske in človeške prednike, ki so ustvarili svet in vse na njem. Ta proces ustvarjanja se imenuje čas sanj. O času sanj je veliko pesmi in zgodb, ki so jih generacije domorodcev prenašale na svoje otroke. Če nekdo umre, dobi novo življenje kot rastlina ali druga oseba.
Umetnost
Umetnost avstralskih staroselcev je večinoma povezana s časom sanj in je nastala kot del obredov ob praznovanju časa sanj. Slike ljudi, duhov in živali iz časa sanj prekrivajo svete skale in pečine na plemenskih ozemljih. Nekatere slike so narejene z rdečo in rumeno okro ter belo glino, druge so vklesane v skale. Mnoge so stare več tisoč let.
Življenje v mestih
Večina avstralskih domorodcev živi v mestih. Nekateri imajo koristi od vladnih programov izobraževanja in pomoči ter delajo kot učitelji, zdravniki in odvetniki. Mnogi pa so revni in izolirani od bele družbe. Izgubili so stik s tradicionalnimi načini domorodnih plemen, in ker se ne prilagajajo beli avstralski družbi, ne morejo biti deležni njenih ugodnosti.
Bumerangi
Avstralski domorodci poleg ukrivljenega vračajočega se bumeranga kot orožje za boj in lov na živali, kot so kenguruji, uporabljajo tudi ravni, ne vračajoči se bumerang.
Zemljiški zahtevki
Ko so Britanci prišli živeti v Avstralijo, so se odločili, da je dežela prazna in da ni nihče "lastnik" dežele, kot so to besedo definirali Evropejci. To se je imenovalo "Terra nullius", kar v latinščini pomeni "prazna zemlja". Po britanski zakonodaji je vsa zemlja v lasti kralja, ki jo lahko proda drugim ljudem.
Leta 1976 je avstralska vlada priznala, da imajo domorodci pravico do zemlje, na kateri so prvotno živela njihova plemena, in pridobila pravico do njene uporabe. Avstralsko vrhovno sodišče je 3. junija 1992 razsodilo, da je zamisel o "Terra nullius" napačna, zato je vlada sprejela nove zakone, s katerimi je vzpostavila pravico do lastništva nad avtohtonimi prebivalci. Če lahko domorodci dokažejo, da so določeno zemljišče vedno uporabljali, da ni bilo prodano ali spremenjeno z vladnimi akti, lahko to zemljišče zahtevajo kot domorodno zemljišče.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo so avstralski avtohtoni prebivalci?
O: Avstralski avtohtoni prebivalci so avtohtoni prebivalci Avstralije, vključno z avstralskimi domorodci in otočani Torresove ožine.
V: S čim so avstralski domorodci v preteklosti ubijali živali za hrano?
O: Avstralski domorodci so v preteklosti za ubijanje živali za hrano uporabljali orožje, kot so bumerangi, palice in kopja.
V: Pred koliko časa so avstralski avtohtoni prebivalci prvič prišli v svojo domovino?
O: Ocenjuje se, da so avstralski domorodci prvič prišli v svojo domovino pred 50 000 do 65 000 leti.
V: Kakšno umetnost imajo domorodci?
O: Domorodci imajo svojo vrsto umetnosti.
V: Kateri so razlogi, zakaj so številni avstralski staroselci ob prihodu Evropejcev v Avstralijo trpeli?
O: Bolezen in izguba lovnih površin sta dva razloga, zaradi katerih so ob prihodu Evropejcev v Avstralijo trpeli številni avstralski domorodci.
V: Kdo je prišel v Avstralijo iz Velike Britanije in Irske ter povzročil trpljenje mnogih avstralskih staroselcev?
O: Evropejci iz Velike Britanije in Irske so prišli v Avstralijo in povzročili trpljenje številnim avstralskim staroselcem.
V: Kako je skupno ime za domorodce in prebivalce otokov Torresove ožine?
O: Domorodce in prebivalce otokov Torresove ožine pogosto imenujemo skupaj kot avtohtoni Avstralci.
Iskati