Irokezi (Haudenosaunee): pet narodov, zgodovina in kultura

Irokezi se imenujejo "Haudenosaunee", kar pomeni "Ljudstvo dolge hiše" ali natančneje "Gradijo dolgo hišo". Verjamejo, da si je ime izmislil Veliki mirovnik, ko je bila ustanovljena Liga. Pomeni, da bi morali narodi Lige živeti skupaj kot družine v isti dolgi hiši. Simbolično so Mohavki varovali vzhodna vrata, saj so živeli na vzhodu, najbližje reki Hudson. Seneki so varovali zahodna vrata "plemenske dolge hiše", zemljišča, ki so ga nadzorovali v New Yorku. Onondagi, ki so živeli v središču ozemlja Haudenosaunejev, so varovali osrednji plamen lige (v dobesednem in prenesenem pomenu). Francoski kolonisti so Haudenosauneje imenovali Irokezi. To ime bi lahko izviralo iz več različnih krajev:

• Francoska transliteracija imena irinakhoiw, huronskega (wyandotskega) imena za Haudenosaunee. V negativnem pomenu je pomenilo "črne kače" ali "prave zmaje". Haudenosauneji in Huroni so bili tradicionalni sovražniki, saj so bili Huroni zavezniki Francozov in so skušali zaščititi svoj dostop do trgovcev s krznom.
• Francoski jezikoslovci, kot je Henriette Walter, in antropologi, kot je Dean Snow, podpirajo naslednjo razlago. Preden je Francija kolonizirala Ameriko, so baskovski ribiči trgovali z Algonkini, ki so bili sovražniki Haudenosaunejev. Zgoraj navedeni znanstveniki menijo, da je "Irokez" nastal iz baskovskega izraza hilokoa, ki pomeni "ljudstvo ubijalcev" in se je spremenil zaradi različnih načinov izgovarjanja besed s strani Algonkinov in Francozov.

Ustanovitev Lige

Člani Lige govorijo irokeške jezike, ki se zelo razlikujejo od jezikov drugih govorcev irokeščine. To nakazuje, da so različna irokeška plemena sicer imela enak zgodovinski in kulturni izvor, vendar so se v dovolj dolgem času razšla, da so se njihovi jeziki razlikovali. Arheološki dokazi kažejo, da so predniki Irokezov živeli na območju Finger Lakes vsaj od leta 1000 našega štetja.

Po združitvi v Ligo so Irokezi vdrli v dolino reke Ohio v današnjem Kentuckyju, da bi našli več lovišč.

Irokeška zveza je bila sklenjena, preden so se prvič srečali z Evropejci. Večina arheologov in antropologov meni, da je bila Liga ustanovljena nekje med letoma 1450 in 1600, čeprav nekateri menijo, da še prej.

Po izročilu je bila Liga ustanovljena po zaslugi dveh mož, Deganawida, včasih znanega kot Veliki mirovnik, in Hiawathe. Sprtim irokeškim narodom sta prinesla sporočilo, imenovano Veliki zakon miru. Ligi so se pridružili narodi Seneka, Onondaga, Oneida, Cayuga in Mohawk. Ko so Irokezi prenehali z večino spopadov, so hitro postali ena najmočnejših sil na severovzhodu Severne Amerike v 17. in 18. stoletju.

Po legendi je bil zlobni poglavar Onondagov po imenu Tadodaho zadnji, ki sta ga Veliki mirovnik in Hiawatha spreobrnila na pot miru. Postal je duhovni vodja Haudenosaunejev. To naj bi se zgodilo ob jezeru Onondaga blizu mesta Syracuse v zvezni državi New York. Naziv Tadodaho se še vedno uporablja za duhovnega vodjo lige, petdesetega poglavarja, ki z Onondagami zaseda v svetu. Je edini izmed petdesetih, ki ga je izbralo celotno ljudstvo Haudenosaunee. Sedanji Tadodaho je Sid Hill iz naroda Onondaga.

Bobrove vojne

V 16. stoletju so se Irokezi borili z drugimi plemeni za lovna območja. To se imenuje bobrovske vojne.

Francoske in indijanske vojne

Med francosko in indijansko vojno (severnoameriški del sedemletne vojne) so se Irokezi postavili na britansko stran proti Francozom in njihovim algonkijskim zaveznikom, ki so bili v preteklosti sovražniki Irokezov. Irokezi so upali, da jim bo pomoč Britancem prinesla ugodnosti tudi po vojni. V resnici se je kampanji pridružilo le malo Irokezov, v bitki pri jezeru George pa je skupina Mohavkov in Francozov zasačila britansko kolono, ki so jo vodili Mohavki. Britanska vlada je po vojni izdala Kraljevo razglasitev iz leta 1763, v kateri je pisalo, da belci ne smejo živeti za Apalaškim gorovjem, vendar so naseljenci to razglasitev večinoma prezrli, Irokezi pa so privolili v ponovno premikanje te črte v pogodbi Fort Stanwix leta 1768, kjer so Britancem prodali vse svoje preostale pravice do ozemelj med rekama Ohio in Tennessee.

Ameriška revolucija

Med ameriško revolucijo so se številni Tuscarora in Oneida postavili na stran kolonistov, medtem ko so Mohavki, Seneka, Onondaga in Cayuga ostali zvesti Veliki Britaniji. To je bil prvi večji razkol med šestimi narodi. Joseph Louis Cook je ponudil svoje usluge Združenim državam Amerike in prejel kongresno pooblastilo za podpolkovnika - najvišji čin, ki ga je med vojno imel katerikoli ameriški domorodec. Vendar so se po vrsti uspešnih operacij proti obmejnim naselbinam, ki so jih vodili vojskovodja Mohavkov Joseph Brant, drugi vojskovodje in britanski zavezniki, bodoče Združene države želele maščevati. Leta 1779 je George Washington ukazal Sullivanovo kampanjo pod vodstvom polkovnika Daniela Brodheada in generala Johna Sullivana proti irokeškim narodom, da bi "ne le premagali, temveč tudi uničili" britansko-indijansko zavezništvo.

Po ameriški revoluciji

Po vojni je bilo starodavno osrednje ognjišče lige ponovno postavljeno v Buffalo Creeku. Polkovnik Joseph Brant je s skupino Irokezov zapustil New York in se naselil v Kanadi. Kot nagrado za zvestobo britanski kroni so dobili veliko zemljišče, ki se zdaj imenuje Brantford v Ontariu na reki Grand.

Hrana

Tradicionalno so bili Irokezi mešanica kmetov, ribičev, nabiralcev in lovcev, čeprav so večino hrane pridobivali s kmetovanjem. Glavni pridelki, ki so jih gojili, so bili koruza, fižol in buče, ki so jih imenovali tri sestre in so veljali za posebne darove Stvarnika. Te pridelke so gojili strateško. Hrano so shranjevali pozimi in je zadostovala za dve do tri leta. Ko je zemlja sčasoma postala manj rodovitna, so se Irokezi preselili.

Zbiranje je bilo delo žensk in otrok. Poleti so nabirali divje korenine, zelenje, jagode in orehe. Spomladi so na drevesih nabirali javorjev sirup, zelišča pa so nabirali za zdravila.

Irokezi so lovili predvsem jelene, pa tudi drugo divjad, kot so divji purani in ptice selivke. Pozimi so lovili pižmovko in bobra. Velik vir hrane je bil tudi ribolov, saj so Irokezi živeli v bližini velike reke (reka St. Lawerence). Lovili so losose, postrvi, okuse, ostrige in bele ribe. Spomladi so Irokezi lovili z mrežami, pozimi pa so v led naredili ribiške luknje.

Ženske v družbi

Ko so Američani in Kanadčani evropskega porekla v 18. in 19. stoletju začeli preučevati irokeške običaje, so ugotovili, da so imele ženske v irokeški družbi približno enak položaj kot moški. Ženske so bile lahko lastnice premoženja, vključno z domovi, konji in obdelovanimi zemljišči, in ko so se poročile, so lahko obdržale svoje premoženje, ne da bi bilo dodeljeno možem. Denar, ki ga je zaslužila, je ženska lahko obdržala zase. Mož je živel v hiši, ki je pripadala ženini družini. Ženska, ki se je želela ločiti od moža, ki ni bil dober mož, ga je lahko prosila, naj zapusti bivališče in s seboj odnese vse njegovo premoženje. Ženske so bile odgovorne za otroke iz zakona, otroke pa so vzgajali člani materine družine. Klani so bili matrilinearni, kar pomeni, da so bile klanovske vezi vzpostavljene po materini liniji. Če se je par razšel, je otroke obdržala ženska.

Vodjo klana je lahko kadar koli odstavil svet mater tega klana. Za imenovanje naslednjega poglavarja je bila odgovorna poglavarjeva sestra.

Duhovna prepričanja

Pomembni prazniki so se odvijali istočasno z glavnimi dogodki kmetijskega koledarja, vključno s praznikom žetve za zahvalo. Veliki mirovnik (Deganawida) je bil njihov prerok. Po prihodu Evropejcev so mnogi Irokezi postali kristjani, med njimi tudi Kateri Tekakwitha, mlada ženska staršev Mohawk-Algonkin. Tradicionalna irokeška verska prepričanja so v drugi polovici 18. stoletja z učenjem irokeškega preroka Lepega jezera spet postala nekoliko bolj priljubljena.

Narodi

Prvih pet narodov, naštetih spodaj, je tvorilo prvotnih pet narodov (naštetih od juga proti severu); Tuscarora so leta 1720 postali šesti narod.

¹ Ni eden od prvotnih petih narodov; pridružil se je leta 1720.
² Naseljen med Oneidi in Onondagi.

Klani

V vsakem od šestih narodov so ljudje razdeljeni v številne matrilinearne klane. Število klanov se razlikuje glede na narod, trenutno jih je od tri do osem, s skupno devetimi različnimi klanovskimi imeni.

Zgodovina prebivalstva

Težko je ugotoviti, koliko Irokezov je danes. Leta 1995 je v Kanadi živelo približno 45.000 Irokezov. Ob popisu prebivalstva leta 2000 je 80.822 ljudi v Združenih državah Amerike izjavilo, da so Irokezi, od tega jih je 45.217 navedlo le irokeško poreklo. Leta 1995 je bilo med šestimi narodi v Združenih državah Amerike registriranih približno 30.000 plemenskih pripadnikov.

Veliki svet

Veliki svet Irokeške lige sestavlja 56 poglavarjev (hoyenah) ali sachemov, katerih število se ni nikoli spremenilo. Danes so sedeži v Svetu razdeljeni med šest narodov, kot sledi:

• 14 Onondaga
• 10 Cayuga
•   9 Oneida
•   9 Mohawk
•   8 Seneca
•   6 Tuscarora

Ko je antropolog Lewis Henry Morgan v 19. stoletju preučeval Veliki svet, je mislil, da gre za osrednjo vlado. Ta razlaga je postala vplivna, vendar so nekateri raziskovalci od takrat trdili, da je imel Veliki svet sicer pomembno obredno vlogo, vendar ni bil vlada, kot je mislil Morgan. Po tem mnenju se irokeške politične in diplomatske odločitve sprejemajo na lokalni ravni in temeljijo na mnenju lokalnih skupnosti. Osrednja vlada, ki oblikuje politiko in jo udejanja za širše ljudstvo, ni način, kako Irokezi ravnajo z vlado.

Leta 1855 je Minnie Myrtle poskrbela, da nobena irokeška pogodba ni začela veljati, če je ni potrdilo 75 % moških volivcev in 75 % mater naroda. Ženske so imele resnično moč, zlasti pravico do veta na pogodbe ali vojne napovedi.

Sveti mater vsakega plemena so potekali ločeno od moških svetov. Ženske so uporabljale moške kot posrednike, ki so sporočali njihove odločitve, ali pa se je ženska pojavila na moškem svetu in predstavila mnenje žensk. Ženske so pogosto predlagale nove zakone.