Antropologija: kaj je, definicija in štiri glavna področja
Antropologija — kaj je, definicija in štiri glavna področja: biološka, kulturna, arheologija in jezikovna antropologija. Odkrijte, kaj nas dela ljudi in kako jih raziskujejo.
Antropologija [anth-row-pahl-O-gee] je študij človeka v preteklosti in sedanjosti. Beseda antropologija ima dva korena: [ anthrop- ] in [ -ologija ]. Anthrop- pomeni "o ljudeh", -ologija pa pomeni "vrsta znanosti". Antropologija je vrsta znanosti o ljudeh. Oseba, ki preučuje antropologijo, se imenuje antropolog.
Glavni cilj antropologije je odgovoriti na vprašanja: Kaj nas dela ljudi in zakaj?
Antropologija je biološka in zgodovinska družboslovna veda, ki nam pomaga spoznati, kako so si skupine ljudi enake in kako se razlikujejo na vseh koncih sveta. Antropologi raziskujejo na številnih krajih in preučujejo, kako ljudje živijo zdaj in kako so morda živeli v preteklosti. Raziskujejo v sodobnih mestih, majhnih vaseh, plemenih in na podeželju.
Antropologija uporablja "pristop štirih področij", ki deli antropologijo na štiri velike vrste. Štiri velike vrste antropologije so:
- Kulturna (sociokulturna) antropologija – preučuje vsakdanje navade, običaje, verovanja, norme, družbene strukture in načine, kako skupine ljudi dajejo pomen svetu. Ukrepi vključujejo dolgoletno terensko delo in participant observation (sodelovalno opazovanje).
- Arheologija – raziskuje materialne ostanke preteklih družb (orodje, posoda, stavbe, ostanki hrane) z namenom razumevanja zgodovine, tehnologije in sprememb v človeških skupnostih skozi čas.
- Biološka (fizična) antropologija – ukvarja se z evolucijo človeka, telesnimi razlikami med populacijami, paleontologijo (fosili), primatologijo (študij opic in sorodnikov) ter genetskimi vidiki človeške raznolikosti.
- Lingvistična antropologija – preučuje jezik kot sredstvo komunikacije in kot nosilec kulture: kako jezik oblikuje identiteto, miselnost in družbene odnose ter kako se jeziki spreminjajo skozi čas.
Podrobneje o posameznih področjih
Kulturna antropologija: osredotoča se na razumevanje vrednot, ritualov, družinskih in političnih oblik ter na načine, kako posamezniki in skupine ustvarjajo in ohranjajo pomen. Metode so poglobljene intervjuje, opazovanje vsakdanjega življenja in analiza simbolov ter pripovedi. Primeri tem so: sorodstveni sistemi, verske prakse, gospodarske navade, identiteta in migracije.
Arheologija: uporablja izkopavanja, analizo najdb, datiranje materialov (npr. radiokarbonsko datiranje) in prostorsko analizo najdišč. Arheologi rekonstruirajo način življenja preteklih skupnosti, spremljajo tehnološki razvoj in preučujejo procese, kot so nastanek mest, trgovina in propad civilizacij.
Biološka antropologija: preučuje biološke in vedenjske značilnosti človeka in njegovih sorodnikov. Pomembne teme so človeška evolucija, genetika populacij, prilagajanje na okolje (npr. nadmorska višina, podnebje), zdravstveni vidiki ter primerjalne študije s primati.
Lingvistična antropologija: analizira govorjene in zapisane jezike ter način, kako jezik vpliva na socialne odnose, oblasti in kulturo. Proučuje tudi izumiranje jezikov in prizadevanja za ohranitev in revitalizacijo manjšinskih jezikov.
Metode in temeljna načela
- Holističen pristop: antropologi običajno združujejo podatke iz vseh področij, da bi dobili celovito sliko človeškega življenja (biološko, kulturno, zgodovinsko in jezikovno).
- Komparativnost: primerjava različnih družb in časovnih obdobij pomaga prepoznati vzorce, univerzalije in razlike.
- Terensko delo: dolgotrajno življenje in delo z ljudmi “na terenu” (npr. v skupnosti) ter zbiranje prvinskih podatkov je pogosto ključno, zlasti v kulturni antropologiji.
- Interdisciplinarnost: antropologi sodelujejo z biologom, zgodovinarji, sociologi, jezikoslovci, arheologi in drugimi strokovnjaki.
Uporaba antropologije v praksi
Antropologija ima praktične uporabe v javnem zdravju, izobraževanju, razvoju skupnosti, oblikovanju politike, muzealništvu, kulturni dediščini, podjetništvu in medijih. "Applied anthropology" uporablja antropološke metode za reševanje konkretnih problemov (npr. prilagajanje zdravstvenih programov lokalnim kulturnim praksam).
Etika in sodobni izzivi
Antropologi se soočajo s pomembnimi etičnimi vprašanji: spoštovanje avtonomije skupnosti, pridobitev informiranih soglasij, odgovorno ravnanje z občutljivimi podatki in spoštovanje kulturne dediščine. V zadnjih desetletjih se je razvila tudi diskusija o dekolonizaciji antropologije, ki opozarja na zgodovinske neenakosti v raziskovanju in poudarja sodelovanje z lokalnimi skupnostmi ter vračanje oziroma deljenje znanja in predmetov.
Zaključek
Antropologija je široka in večplastna veda, ki nas uči, kako razumeti človeško raznolikost v prostoru in času. S svojim pristopom štirih področij omogoča celostno razumevanje, zakaj ljudje mislijo, delujejo in gradijo družbe tako, kot to počnejo — ter kako se to spreminja skozi zgodovino in pod vplivom sodobnih izzivov.
Štiri vrste antropologije
Arheologija
Arheologija je preučevanje ljudi iz preteklosti. Ljudje, ki preučujejo arheologijo, se imenujejo arheologi.
Arheologi preučujejo stvari, ki so jih za seboj pustili ljudje v preteklosti, da bi ugotovili, kako so živeli. Na orodjih, kosteh in preteklih hišah vidijo, da ljudje v preteklosti niso enaki ljudem, ki živijo danes.
Tukaj je še nekaj drugih primerov, ki jih arheologi radi preučujejo:
- zgodovinska arheologija: preučevanje tega, kar so ljudje v preteklosti zapisali in o čemer so se pogovarjali.
- Etnoarheologija: preučevanje stvari ljudi
- Eksperimentalna arheologija: preizkusi različnih načinov preučevanja arheologije
- Arheologija skupnosti: poskrbi, da lahko drugi ljudje pomagajo pri študiju antropologije
- Upravljanje kulturnih virov: preučevanje preteklih kultur in umetnosti ljudi.
Biološka antropologija
Biološka ali fizična antropologija preučuje človeška telesa in njihove spremembe skozi čas.
Raziskujejo, kako ljudje živijo v naravi in kako se njihova telesa spreminjajo zaradi kraja, kjer živijo. Raziskujejo tudi, v čem so si podobni ljudje, opice in človeške ribice. Včasih biološki antropologi preučujejo človeške in živalske kosti, da bi izvedeli, kako so živeli ljudje v preteklosti. Imenujemo jih tudi fizični antropologi.
Tukaj je še nekaj drugih primerov, ki jih radi preučujejo biološki antropologi:
- Paleoantropologija: preučevanje človeških kosti iz zelo davne preteklosti
- Bioarheologija: preučevanje človeških kosti iz preteklosti (vendar ne tako davne kot paleoantropologija).
- Primatologija: preučevanje opic in opičnjakov
- Paleopatologija: preučevanje človeških bolezni iz preteklosti
- Človeška biologija: preučevanje delovanja človeškega telesa
Jezikovna antropologija
Jezikoslovna antropologija preučuje, kako se ljudje pogovarjajo.
Jezikoslovni antropologi preučujejo zvoke in njihovo povezovanje v besede. Nato preučujejo, kaj besede pomenijo in kako jih ljudje uporabljajo. Jezikoslovna antropologija preučuje tudi, kako jezik spreminja mišljenje ljudi in kako ljudje spreminjajo jezik. Dva človeka ne govorita enako, zato jezikovni antropologi želijo vedeti, zakaj se to dogaja.
Tukaj je še nekaj drugih primerov, ki jih radi preučujejo jezikovni antropologi:
- Jeziki: kako se ljudje pogovarjajo v različnih krajih
- Komunikacija: kako si ljudje sporočajo stvari.
- Socializacija: kako se ljudje učijo jezikov, ko so majhni
- Jezikovna ideologija: kaj ljudje menijo o jeziku
- kodno preklapljanje: ko nekdo uporablja več kot en jezik.
Družbeno-kulturna antropologija
Družbeno-kulturna antropologija je študija človeških družb in kultur.
Preučuje, kako ljudje razumejo svet okoli sebe in kako ravnajo z ljudmi, ki jih obkrožajo. Družbeno-kulturni antropologi preučujejo živeče ljudi tako, da gredo v njihove domove in se seznanijo s tem, kdo so ti ljudje in kaj počnejo. Pišejo o ljudeh v krajih po vsem svetu, da bi ugotovili, zakaj so si ljudje različni. Nekateri sociokulturni antropologi preučujejo medicino v teh krajih, nekateri pa proučujejo, kako odraščajo dojenčki v drugih krajih.
Tukaj je še nekaj drugih primerov, ki jih radi preučujejo sociokulturni antropologi:
- Čarovništvo: čarovniška praksa
- Tabu: stvari, ki niso dovoljene
- Spolna identiteta: za kateri spol se nekdo šteje.
- Kulturni materializem: kako se ljudje in družbe spreminjajo
- Obredi prehoda: kako ljudje praznujejo spremembe, zlasti ko nekdo postane starejši.
Druge vrste antropologije
Čeprav obstajajo štiri glavne vrste antropologije, je znotraj njih veliko različnih vrst antropologije. Tukaj je nekaj primerov:
- Feministična antropologija
- študij žensk in antropologije. Feministična antropologija se uporablja tudi za preučevanje enakih pravic žensk.
- Forenzična antropologija
- preučevanje človeka in prava.
- Procesualna arheologija
- uporablja znanost za preučevanje zgodovine ljudi in njihovih stvari.
- Uporabna antropologija
- uporablja različne načine preučevanja antropologije, da bi odgovorila na vprašanja.
- Antropologija medijev
- Medicinska antropologija
- preučevanje zdravja ljudi in uporabe zdravil po vsem svetu.
- Evolucijska antropologija
- preučevanje sprememb v človeški biologiji in kulturi od preteklosti do sedanjosti.
Pravila antropologije
Kot vse v življenju ima tudi antropologija vrsto pravil, ki jih mora upoštevati vsak antropolog. Pravila skušajo zagotoviti, da se nihče pri preučevanju drugih ljudi ne bi poškodoval ali razjezil. Tukaj je nekaj pravil:
- Da se pri študiju antropologije nihče ne bi poškodoval
- Spoštovati in biti prijazen do ljudi in živali.
- poskrbite, da je za vse predmete, ki se uporabljajo za preučevanje ljudi, dobro poskrbljeno.
- Delati kot ekipa
Pomembne osebe
To je seznam pomembnih ljudi, ki so študirali antropologijo.
- Franz Boas (1858-1942)
- Boas je znan kot "oče" ameriške antropologije, saj je pomagal razširiti antropologijo po ZDA.
- Študiral je družbeno-kulturno antropologijo, biološko antropologijo in arheologijo.
- Claude Levi Strauss (1908-2009)
- Levi Strauss je preučeval, kako ljudje po vsem svetu razmišljajo in delujejo enako.
- Émile Durkheim (1858-1917)
- Durkheim je preučeval, kako ljudje v družbah ustvarjajo nove ideje in skupine.
- Bronisław Malinowski (1884-1942)
- Malinowski je preučeval, kako se ljudje v različnih krajih obnašajo in kako se razlikujejo od ljudi v drugih krajih.
- Margaret Mead (1901-1978)
- Mead je preučevala, kako ljudje na različne načine vzgajajo dojenčke in kako ti odrastejo.
- Marcel Mauss (1872-1950)
- Mauss je preučeval, kako različni ljudje uporabljajo čarovnijo in kako si ljudje podarjajo darila.
- Alfred Radcliffe-Brown (1881-1955)
- Radcliffe-Brown je preučeval, kako ljudje v različnih krajih po svetu urejajo svoja življenja.
Franz Boas
Margaret Mead
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni beseda "antropologija"?
O: Antropologija je študija ljudi v preteklosti in sedanjosti. Beseda antropologija ima dva korena, anthrop- pomeni "o ljudeh" in -ologija pomeni "vrsta znanosti".
V: Kdo študira antropologijo?
O: Oseba, ki preučuje antropologijo, se imenuje antropolog.
V: Kaj je glavni cilj antropologije?
O: Glavni cilj antropologije je odgovoriti na vprašanja: Kaj nas dela ljudi in zakaj?
V: Kako nam antropologija pomaga pri spoznavanju ljudi po svetu?
O: Antropologija je biološka in zgodovinska družboslovna veda, ki nam pomaga spoznati, kako so skupine ljudi enake in kako se razlikujejo v vseh delih sveta.
V: Kje antropologi opravljajo raziskave?
O: Antropologi raziskujejo na številnih mestih, vključno s sodobnimi mesti, majhnimi vasmi, plemeni in na podeželju.
V: Katera vrsta znanosti je antropologija?
O: Antropologija je vrsta znanosti o ljudeh.
Iskati