Avstralopiteki

Izraz avstralopiteki (krajše "australos") se nanaša na vse vrste iz sorodnih rodov Australopithecus ali Paranthropus. Ti rodovi so se pojavljali v obdobju pliocena in pleistocena in so bili dvonožni. Razporeditev njihovih zob, zlasti zobne arkade, je bila podobna človeški. Niso imeli velikih špičastih zob, značilnih za današnje opice.

Njihovi možgani niso bili veliko večji od možganov sodobnih opic, saj niso imeli velikih možganov rodu Homo. Večinoma so bili dvonožni, vendar so verjetno znali plezati in vsaj delno živeti na drevesih. Njihove roke so bile daljše v sorazmerju s telesom, kar prav tako kaže na njihovo podedovano sposobnost gibanja nad tlemi. Učinkovitost njihove hoje je težko oceniti, vendar niso bili tako dobro prilagojeni na bipedalnost kot ljudje. Samci so bili veliko večji od samic, kar kaže na družinsko ureditev s prevladujočim samcem in več samicami, podobno kot pri sodobnih opicah. O njihovi uporabi orodij ni znano ničesar zanesljivega.

So med hominini in so se pojavili v poznem miocenu.

• avstralopiteki, pred približno štirimi milijoni let (mya)
• Paranthropus, približno 2,7 mio. let

Kadar se izraz uporablja samostojno, se nanaša na oba rodu skupaj. Australopithecus se včasih imenuje "graciozni (vitki) avstralopiteki", Paranthropus pa tudi "robustni avstralopiteki".

Drugi rodovi:

• Kenyanthropus (3,5 do 3,2) mia je bodisi ločen rod australos bodisi vrsta avstralopiteka.
• Ardipithecus (5,6 in 4,4) mia je miocenska vrsta hominina. Imel je oprijemalni palec, zato je lahko živel tako na drevesih kot na tleh. Uporablja se izraz "fakultativni dvonožec".
• Sahelanthropus, prav tako miocenski hominin, je živel pred približno sedmimi milijoni let (mya). Razmerje med to vrsto in avstralskimi živalmi je nejasno.
• Orrorin iz obdobja 6,1 do 5,7 mio. let je znan iz 20 kosov kosti, njegove povezave pa so nejasne. Orrorin je za skoraj 3 milijone let zgodnejši in bolj podoben sodobnemu človeku kot A. afarensis. Glavna podobnost je, da je orrorinova stegnenica morfološko bližje stegnenici H. sapiensa kot Lucyjina; vendar o tem potekajo razprave.

Verjeten prednik avstralopitekov je rod Ardipithecus, ki je živel v vzhodni Afriki. Rod Homo (človek) se pojavi pred približno 2,4 milijona let s Homo habilis. Avstralopitanci so se z ohlajanjem podnebja v poznem miocenu preselili v mešane habitate savane in gozda. To pojasnjuje njihove prilagoditve na hojo ali hojo in plezanje. To pojasnjuje tudi spremembe njihove prehrane in zobovja, čeprav ne v podrobnostih. Veliko povečanje velikosti možganov sodobnega človeka se je začelo pri rodu Homo: ni se začelo pri Avstralcih.

Avstralopiteki po Briggsu in Crowtherju.

Vprašanja in odgovori

V: Na kaj se nanaša izraz "avstralopitekin"?

V: Kako se avstralopiteki razlikujejo od sodobnih opic?

V: Kakšna je bila njihova učinkovitost hoje v primerjavi z ljudmi?

V: Kaj lahko rečemo o njihovi družinski ureditvi?

V: Kaj vemo o njihovi uporabi orodja?

V: Kdaj so se pojavili v zgodovini?

V: Kateri drugi rodovi so sorodni avstralopitekinom?

Išči po črki