Sedemletna vojna
Sedemletna vojna je trajala od leta 1756 do 1763. V njej je sodelovala večina velikih evropskih sil. Sprva je bila sestavljena iz dveh spopadov. Prvi je potekal predvsem med Veliko Britanijo in Francijo. Drugi pa je potekal med Prusijo in njenimi sovražniki: Francijo, Avstrijo, Rusijo in Švedsko. Njene korenine segajo v zgodnejši konflikt, vojno zaavstrijsko nasledstvo. Vojna je bila v različnih krajih znana pod različnimi imeni. V Združenih državah se imenuje francoska in indijanska vojna. V francoski Kanadi se imenuje osvajalska vojna. Na Švedskem in v Prusiji se je imenovala pomurska vojna. V Indiji je znana kot tretja karnatska vojna. Kar zadeva spopad med Prusijo in Avstrijo, se imenuje tretja šlezijska vojna.
Kolonializem je bil v tistem času običajen. V vojni so bili trgovinski interesi britanskega imperija nasprotni interesom Burbonov (v Franciji in Španiji). Med seboj so se spopadli Hohenzollerni (v Prusiji) in Habsburžani (cesarji Svetega rimskega cesarstva in nadvojvode v Avstriji). Prišlo je tudi do sporov o tem, kdo nadzoruje katere dele Šlezije. Z "diplomatsko revolucijo" sta se vzpostavila anglo-pruski tabor, ki se je povezal z nekaterimi manjšimi nemškimi državami in pozneje s Portugalsko, ter avstrijsko-francoski tabor, ki se je povezal s Švedsko, Saško in pozneje s Španijo.
Smrt generala Wolfa v bitki na Ravnah Abrahama
Rezultati
Rusko cesarstvo je po smrti cesarice Elizabete in nasledstvu Petra III. opustilo napadalno zavezništvo s Habsburžani. Švedska je leta 1762 sklenila ločen mir s Prusijo.
Vojna se je končala s pariškim (burbonska Francija in Španija, Velika Britanija) in hubertusburškim (Hohenzollerni, Habsburžani, saški volilec) mirovnim sporazumom leta 1763. Za vojno so bila značilna obleganja in požigi mest ter odprte bitke z izjemno velikimi izgubami; skupno je umrlo približno 900.000 do 1.400.000 ljudi.
Velika Britanija je uspela na spornih čezmorskih ozemljih in pridobila večino Nove Francije, špansko Florido, nekatere karibske otoke, Senegal in prevlado nad francoskimi postojankami na indijski podcelini. Ameriška domorodna plemena so bila izključena iz mirovne poravnave in se po posledičnem Pontiacovem uporu niso mogla vrniti k svojemu prejšnjemu statusu.
V Evropi Frideriku II. Pruskemu ni uspelo dokončati preventivnega napada na Avstrijo, njegovi nasprotniki so ga odbili in pri Kunersdorfu skoraj uničili njegove sile. Vendar si je Friderik opomogel, ponovno pridobil tla pod nogami in se uspel izogniti popuščanju v Hubertusburgu, kjer je bil vzpostavljen status quo ante bellum. Izrek Williama Pitta, da je "Amerika zmagala v Nemčiji", se je nanašal na pruska vojna prizadevanja, ki so Veliki Britaniji omogočila, da je omejila svoje celinske obveznosti in se osredotočila na svojo "politiko modrih voda" ter uspešno vzpostavila pomorsko prevlado. Medtem ko so francoske in zavezniške sile lahko zasedle pruska in hannoverska ozemlja do Vzhodne Frizije, je francoske ambicije, da bi napadli Veliko Britanijo in nadaljevali s svojim guerre de course, preprečila britanska pomorska blokada, ki je ovirala tudi francoske oskrbovalne poti do kolonij.
Vključitev Portugalske, Španije in Švedske jim ni vrnila nekdanjega statusa velesil. Španija je zaradi kratkega posredovanja izgubila Florido, čeprav je v zameno dobila francosko Louisiano zahodno od reke Mississippi, Velika Britanija pa je vrnila Kubo in Filipine.
Pariška pogodba (1763) je končala vojno med Veliko Britanijo in Francijo.
Vprašanja in odgovori
V: Kako dolgo je trajala sedemletna vojna?
O: Sedemletna vojna je trajala od leta 1756 do 1763.
V: Kdo so bile glavne sile, ki so sodelovale v vojni?
O: V vojni je sodelovala večina velikih evropskih sil, vključno z Veliko Britanijo, Francijo, Prusijo, Avstrijo, Rusijo in Švedsko.
V: Kaj je povzročilo vojno?
O: Pomemben vzrok vojne je bila vojna za avstrijsko nasledstvo.
V: Kako je ta spor znan v različnih krajih?
O: V Združenih državah se imenuje francoska in indijanska vojna. V francoski Kanadi se imenuje osvajalska vojna. Na Švedskem in v Prusiji so ga imenovali pomurska vojna, ker sta se borili za Pomeranijo. V Indiji je znana kot tretja karnatska vojna, za prusko-avstrijski spopad pa se imenuje tretja šlezijska vojna.
V: Katere vrste interesov so si v tem obdobju nasprotovale?
O: Trgovinski interesi britanskega imperija so nasprotovali interesom Burbonov, ki so vladali Franciji in Španiji, medtem ko so se Hohenzollerni, ki so vladali Prusiji, borili s Habsburžani, ki so bili cesarji Svetega rimskega cesarstva in nadvojvode v Avstriji, predvsem zaradi Šlezije.
V: Ali je bil v tistem času kolonializem običajen?
O: Da, kolonializem je bil v tistem času običajen.
V: Kdo je med to vojno ustanovil angleško-pruski tabor? O: Anglo-pruski tabor so oblikovale nekatere manjše nemške države in pozneje portugalsko cesarstvo, ki so se borile proti avstrijsko-francoskemu taboru, povezanemu s Švedsko, Saško in pozneje Španijo.
