Aboriginska umetnost: zgodovina, simbolika in tehnike avstralskih staroselcev

Obstaja več vrst domorodne umetnosti in načinov ustvarjanja umetnosti. Mednje spadajo slikanje na skale, slikanje s pikami, graviranje na skale, slikanje na lubje, rezbarjenje, kiparstvo ter tkanje in izdelovanje vrvic.

Slikanje kamnov

Umetnost avstralskih staroselcev je najstarejša neprekinjena umetnostna tradicija na svetu. Najstarejša datirana skalna umetnina v Avstraliji je slika z ogljem na skali, narisana pred 28.000 leti. To je ena najstarejših znanih skalnih umetnin na Zemlji. Najdena je bila v skalnem zavetju Narwala Gabarnmang v jugozahodni Arnhemski deželi v Severnem teritoriju.

Kamnita umetnost vključuje slikarstvo in graviranje ali rezbarjenje. Najdemo jo na najdiščih po vsej Avstraliji, vendar jo je težko datirati. Nekateri primeri na območju Pilbara v Zahodni Avstraliji in Olary v Južni Avstraliji naj bi bili stari 40.000 let. Nekatere umetnine prikazujejo izumrle živali, kot sta Genyornis in Thylacoleo. Druge slike prikazujejo prihod evropskih ladij.

Skalne gravure

Avstralski staroselci so uporabljali različne načine izdelave skalne gravure. To je bilo pogosto odvisno od vrste kamnine. Po vsej Avstraliji je več različnih vrst skalnih umetnin. Najbolj znana najdišča so Murujuga v Zahodni Avstraliji, sydneyske skalne risbe v okolici Sydneyja v Novem Južnem Walesu in skalna umetnost Panaramitee v osrednji Avstraliji. Na sydneyjskih skalah so izklesane živali in ljudje v slogu, ki ga drugje v Avstraliji ni mogoče najti.

Skalna umetnost v Murujugi naj bi bila največja zbirka petroglifov na svetu. Na njej so upodobljene živali, kot so tilacine, ki so danes izumrle.

Slikanje pik

Točkovna slika je sestavljena iz majhnih pik barv, kot so rumena (predstavlja sonce), rjava (zemlja), rdeča (puščavski pesek) in bela (oblaki in nebo). To so tradicionalne aboridžinske barve. Točke so lahko naslikane na kar koli, tudi na skalah, v jamah itd. Slike so bile večinoma podobe živali ali jezer in sanjskega časa. Na jamah in skalah so bile prikazane zgodbe in legende.

Barvanje z lubjem

Slikanje z lubjem se izvaja na listih lubja dreves. Slike na lubju veljajo za likovno umetnost in na mednarodnih trgih umetnin se zanje pogosto plačujejo visoke cene. Najboljši umetniki so vsako leto nagrajeni z nagrado National Aboriginal & Torres Strait Islander Art Award.

Puščavske "podeželske" pokrajine iz zraka

To je nekakšen zemljevid, pogled na puščavsko pokrajino s ptičje perspektive. Pogosto se uporablja za pripovedovanje zgodb iz sanj. V daljni preteklosti so jih risali na skalo, pesek ali kot poslikavo telesa. Danes so pogosto barvne risbe z barvo na tekoči osnovi na platnu (glej poglavje Papunya Tula in "slikanje s pikami" spodaj).

Ureditev kamna

Kamnite aranžmaje najdemo po vsej Avstraliji. Nekatere so velike, na primer krogi s premerom 50 m v Viktoriji, z 1 m visokimi kamni, zakopanimi v zemljo. Nekateri so majhni, kot so tisti v bližini Yirrkale, ki prikazujejo podobe prausov, ki so jih uporabljali makasanski ribiči Trepang in metalci kopij.

Rezbarije in skulpture

• Izrezljane školjke - Riji
• Mimih (ali Mimi) majhne človeku podobne rezbarije mitoloških nepoboljšljivih bitij. Mimihi so tako krhki, da nikoli ne gredo ven v vetrovnih dneh, da jih ne odnese kot listje. Pravijo, da so njihovi vratovi tako tanki, da jim lahko rahel vetrič odtrga glavo. Če se jim ljudje približajo, zbežijo v skalno razpoko ali pa se skale same odprejo in zapečatijo za Mimihom.
• Skulptura iz vlaken

Tkanje in umetnost vrvic

• Tkanje košar
• ogrlice in drug nakit, kot so tisti, ki jih izdelujejo tasmanski aborigini

Sodobna aboriginska umetnost še vedno uporablja tradicionalne simbole. Pomen simbolov je lahko enak po vsej Avstraliji, lahko pa se spreminja tudi znotraj ene same slike. Simbol, kot je krog, je lahko uporabljen kot krog v krogu, včasih samostojno ali v skupinah. Pomen je lahko odvisen od tega, iz katerega plemena je umetnik. Krogi so lahko ognjišča, drevesa, hribi, jame za kopanje, vodne luknje ali izvir. Pomen se lahko spremeni z uporabo barve, tako da je lahko voda modra ali črna.

Številne slike aboridžinskih umetnikov pripovedujejo zgodbo iz časa sanj. Te lahko narišete kot zemljevid. Zgodba prikazuje, kako so predniki na svojem potovanju ali med ustvarjanjem ustvarili deželo. Te slike nadaljujejo več tisoč let staro tradicijo pesmi, obredov, skalnih umetnin in poslikav telesa.

Ne glede na pomen je treba simbole razlagati v kontekstu celotne slike, regije, iz katere prihaja umetnik, zgodbe, ki stoji za sliko, in sloga slike, dodatne namige pa predstavljajo tudi barve, uporabljene v nekaterih sodobnejših delih, na primer modri krogi, ki pomenijo vodo.

Verski in kulturni vidiki aboridžinske umetnosti

Tradicionalna umetnost skoraj vedno govori o času sanj avstralskih avtohtonih umetnikov. Wenten Rubuntja, avtohtoni krajinski umetnik, pravi, da je težko najti umetnost, ki bi bila brez duhovnega pomena.

"Ne glede na to, kakšno slikarstvo ustvarjamo v tej državi, je ta še vedno v lasti ljudi, vseh ljudi. To je bogoslužje, delo, kultura. Vse to je sanjarjenje. Obstajata dva načina slikanja. Oba načina sta pomembna, ker je to kultura." - vir: The Weekend Australian Magazine, april 2002

Pripovedovanje zgodb in upodabljanje totemov imata pomembno vlogo v vseh oblikah aboridžinskega umetniškega ustvarjanja. V nekaterih delih Arnhemske dežele so umetniki uporabljali rentgensko slikarstvo.

Škoda

Številna pomembna najdišča aboridžinskih skalnih poslikav so zgodnji naseljenci in sodobni obiskovalci postopoma poškodovali ali uničili. Nekatera najdišča so bila izkrčena ali pozidana. Druga najdišča so poškodovali obiskovalci, ki so se dotaknili barve, ali grafiti. Številna najdišča so zdaj zaščitena z ograjami ali za stalno zaprta za javnost.