Aṉangu Pitjantjatjara Yankunytjatjara (APY) je veliko območje aboridžinskega ozemlja v severozahodnem delu Južne Avstralije. Pripada ljudstvom Pitjantjatjara, Yankunytjatjara in Ngaanyatjarra (ali Aṉangu). Native title je 30. oktobra 1981 podelila vlada Davida Tonkina. Dežela obsega približno 102.650 kvadratnih kilometrov (39.630 kvadratnih milj), kar je približno 10,4 % površine države. Je eno od 74 lokalnih upravnih območij Južne Avstralije.
Geografija in podnebje
Zemljišča APY so suha in zelo oddaljena. Večinoma je krajina ravna, sestavljena iz puščavskih ravnic, sipin in suhe trave, z redkimi sezonskimi vodotoki. Izstopata območji gorovja — gorovja Everard na vzhodu in gorovja Musgrave ob meji s Severnim teritorijem — kjer so reliefne oblike, skale in pečine, ki imajo velik kulturni pomen za Aṉangu. Podnebje je tipično polpuščavsko do puščavskega: poletja so zelo vroča, zime hladne ponoči, padavine so nizke in neenakomerne.
Kultura, jezik in prebivalci
Na območju živi približno 2 500 ljudi, večinoma Aṉangu, ki ohranjajo močne povezave s tradicionalnimi zemljišči, jezikom in običaji. Glavni jeziki so različice zahodno-puščavske jezikovne skupine, vključno s pitjantjatjara in yankunytjatjara; mnogi prebivalci govorijo več jezikov, vključno z angleščino. Kulturne prakse vključujejo glasbo, ples, pripovedovanje sanjskih zgodb (Dreaming), obrede in vzdrževanje svetih krajev. Na APY so pomembne tudi tradicije rokodelstva in umetnosti — številne skupnosti imajo umetniška središča, katerih dela so cenjena na domačem trgu in v tujini.
Uprava, zemlja in pravice
APY ima poseben status v okviru južnoavstralske uprave; zemljišča so v posesti oziroma pod upravo avtohtonih skupnosti, kar zagotavlja pravice do rabe in varstva tradicionalnih virov. Lokalna samouprava in različni svetovalni organi sodelujejo pri upravljanju zemljišč, kulturnih dobrin in pri odločitvah o razvoju. Kljub temu so zaradi oddaljenosti in omejenih sredstev izzivi na področjih infrastrukture, zdravja, izobraževanja in gospodarskega razvoja še vedno veliki.
Gospodarstvo in storitve
Gospodarstvo APY temelji na mešanici tradicionalnih dejavnosti in sodobnih virov prihodkov: umetnost in rokodelstvo, oskrba lokalnih skupnosti, omejena kmetijska dejavnost ter storitve, ki jih zagotavljajo zvezne in državne agencije. Zaradi oddaljenosti so storitve (zdravstvo, izobraževanje, dobava vode in energije) pogosto osnovane na mobilnih timih ali manjših lokalnih centrih. Turizem obstaja v omejenem obsegu, predvsem zaradi varstva kulturnih krajev in zahtev po dovoljenjih za vstop.
Dostop, infrastruktura in varstvo
APY je zelo oddaljen od večjih urbanih središč; ceste so pogosto makadamske ali sezonsko prehodne. Za vstop na območje je običajno potrebno dovoljenje, saj je spoštovanje kulture in zasebnosti lokalnih skupnosti ključnega pomena. Na območju so varovana številna kulturno pomembna mesta, jamske slike in pokrajine, ki so za Aṉangu svete. Varstvo teh krajev in naravnega okolja je ena glavnih nalog lokalne skupnosti in upravnih organov.
Izzivi in priložnosti
Med glavnimi izzivi so: zagotavljanje trajnostne oskrbe (voda, energija), dostop do kakovostnega zdravstva in izobraževanja, gospodarski razvoj brez izgube kulturne identitete ter boj proti družbenim težavam, kot so brezposelnost in pomanjkanje stanovanj. Hkrati pa obstajajo priložnosti v razvoju kulturnega turizma, širjenju trga avtohtone umetnosti, ter v projektih, ki združujejo tradicionalno znanje in sodobne prakse varstva okolja.
APY predstavlja pomembno etnično in kulturno območje Avstralije — območje, kjer avtohtoni prebivalci ohranjajo vez s tradicionalnimi zemljišči in poskušajo združiti svoje vrednote z izzivi sodobnega sveta.