Musgrave Ranges so gorovje v osrednji Avstraliji, ki leži na meji med Južno Avstralijo in Severnim teritorijem. Območje razteza približno 210 kilometrov (130 milj) in ločuje puščavo Velika Viktorija na jugu ter puščavo Gibson na severu. Številni vrhovi v verigi presegajo 1.100 metrov; najvišji je Mount Woodroffe, visok 1.435 metrov.
Geologija in pokrajina
Gorovje je staro in sestavljeno predvsem iz prekambrijskih metamorfnih in magmatskih kamnin, ki tvorijo robaten, razčlenjen relief v sicer ravninski, polpuščavski pokrajini. Dolga milijonska geološka zgodovina je oblikovala strme grape, grebene in skalne stene, med katerimi so raztresena sušna suhozelišča in manjše doline z občasnimi potočki po močnejših padavinah. Zaradi oddaljenosti je območje relativno malo posegano in ima značilno osamelost in izoliran značaj.
Kultura in zgodovina prebivalstva
Območje gorovja je prvotno naseljevalo ljudstvo Anangu Pitjantjatjara Yankunytjatjara oziroma konkretno skupine Yankunytjatjara in Pitjantjatjara. Prvi Evropejec, ki je gorovje dokumentiral, je bil angleški raziskovalec William Gosse v 70. letih 19. stoletja; poimenoval jih je po Anthonyju Musgraveu, takratnem guvernerju Južne Avstralije. Tradicionalne skupnosti so živele s prilagojenim načinom življenja, vezanim na krajevne vire vode, prehrane in duhovne prakse vezane na zemljo (Tjukurpa).
V začetku 20. stoletja so se nekatere skupine Yankunytjatjara začele seliti proti vzhodu, postavljale tabore ob reki Alberga in delno migrirale v misijon v Ernabelli. Od leta 1917 so se selitve nadaljevale tudi proti jugu v Ooldeo. Dolgotrajna suša je prisilila skupine iz Mannovega in Tomkinsonovega pogorja na zahodu, da so poiskale zatočišče v regiji Musgrave; množice so se preselile in mešale z lokalnim prebivalstvom. Danes se večina družin v skupnostih Amata in Kaltjiti opredeljuje kot Pitjantjatjara, čeprav ostajajo žive posamezne zgodbe, jezikovne različice in sorodstvene vezi z Yankunytjatjara.
Pravne pravice, sodobne skupnosti in upravljanje zemljišč
Južnoavstralski del gorovja je bil z zakonom Pitjantjatjara Land Rights Act 1980 formalno dodeljen ljudstvu Pitjantjatjara. Ta pravna ureditev je pomenila priznanje tradicionalnih pravic do zemljišča in omogočila večjo avtonomijo pri upravljanju. Po uvedbi zakonodaje se je večina ljudi preselila v stalnejša naselja in skupnosti, ki nudijo bolj zanesljive storitve in dostop do infrastrukture, hkrati pa ohranjajo močno kulturno vez z gorami.
Okolje, rastlinje in živalski svet
Pokrajina okoli Musgrave Ranges je tipična za polpuščavske razmere: prevladujejo suhi grmičevji, pa tudi avtohtone trave in razredčeni grmi. Vrste so dobro prilagojene nizkim in nepredvidljivim padavinam. V kamnitih razpokah in dolinah najdemo endemične in reliktne rastlinske vrste ter živali, kot so različne vrste guž, plazilcev in ptic, ki izkoriščajo mikrokilme in zavetje gorovja. Zaradi omejenega človeškega posega so nekatera območja pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti v regiji.
Gospodarska raba in raziskave
Območje je redko poseljeno in oddaljeno, zato so zemeljske rabe omejene; tradicionalno gospodarjenje, občasne pašne dejavnosti in omejene storitve predstavljajo glavnino rabe zemljišč. V preteklosti so potekale geološke raziskave in občasno interes za mineralne vire, vendar so vsake takšne dejavnosti običajno predmet posvetovanj s skupnostmi in pravnih določil o upravljanju občutljivega območja.
Dostop, turizem in spoštovanje krajevne kulture
Musgrave Ranges so oddaljene in dostopne predvsem z off‑road potmi ter redkimi cestami; obiskovalcem se priporoča dobra priprava, oprema in spoštovanje lokalnih pravil. Zaradi kulturne pomembnosti področja in prava do zemljišč je potrebno pred obiskom pridobiti dovoljenja tamkajšnjih skupnosti in upoštevati njihove smernice. Turizem je skromen in pogosto usmerjen v kulturno‑edukativne obiske, kjer se spodbujajo lokalne umetniške in obrtniške dejavnosti ter interpretacija tradicionalnega znanja.
Musgrave Ranges so tako pomembno naravno in kulturno območje osrednje Avstralije: predstavljajo tako geološko zgodovino in redko pokrajino kot tudi živo kulturno dediščino ljudstev Anangu Pitjantjatjara Yankunytjatjara, ki ohranjajo močne vezi z zemljo kljub spremembam v zadnjih stoletjih.