Avtonomna republika Nahčivan je eksklava Azerbajdžana, ki nima dostopa do morja. Pokriva 5.500 km². Na vzhodu in severu meji na Armenijo, na jugu in zahodu na Iran, na severozahodu pa na Turčijo.
Geografija in podnebje
Nahčivan leži v goratem in polgornatem prostoru, kjer se prepletajo suhi klanci, rečne doline in planote. Relief močno vpliva na podnebje: prevladuje kontinentalno podnebje z vročimi, sušnimi poletji in hladnimi zimami, večje višine pa zaznamujejo nižje temperature in več padavin. Glavne reke so kratke in se izsušijo v poletnem sušem; voda je zato pomemben gospodarski in okoljski vir.
Prebivalstvo in kultura
Regija je naseljena predvsem z etničnimi Azerbajdžanci in ima približno 400.000–450.000 prebivalcev (odvisno od vira in leta popisa). Zgodovinsko je bilo območje etnično raznoliko; danes pa je prebivalstvo pretežno azerbajdžansko. Uradni jezik je azerbajdžanščina, v vsakdanjem življenju pa so močne lokalne kulturne tradicije, folkor, glasba in kulinarika.
Nahčivan je bogat z zgodovinskimi in arhitekturnimi spomeniki, med najbolj znanimi je Momine Khatun mausolej in dela arhitekta Ajami Nahčivanskega iz 12. stoletja. Regija hrani tudi številne srednjeveške trdnjave, kamnite spomenike in svetišča, ki pričajo o dolgoletni in prepleteni zgodovini območja.
Zgodovina (povzetek)
Nahčivan ima dolgo zgodovino, ki sega v neolitsko obdobje. Armeniji je to območje pripadalo tisoč let. V srednjem veku so ga prehajali različni vladarji in imperiji; regija je bila del lokalnih kneževin, perzijskih in turških sfer vpliva ter je doživljala vpliv seldžuških in mongolskih osvajanj.
V 16. stoletju je Nahčivan postal del perzijske dinastije Safavidov. Po zadnji rusko-perzijski vojni je leta 1828 Nahčivanski khanat postal del Ruskega imperija. V 19. in začetku 20. stoletja je bila regija prizorišče demografskih in političnih sprememb ter sporov med Armenci in Azerbajdžanci, saj sta si obe skupnosti prizadevali za nadzor nad ozemljem.
Junija 1918 je regija prešla pod osmansko oblast. V skladu s premirjem iz Mudrosa so se Osmani kasneje strinjali z umikom, nadzor so po I. svetovni vojni začasno prevzeli Britanci. Julija 1920 so regijo zasedli Sovjeti. S tem se je začelo sedemdeset let sovjetske vladavine; pomembna prelomnica je bila tudi pogodba iz Karlsa (1921), ki je utrdila status Nahčivana kot avtonomne enote znotraj sovjetske sfere.
Januarja 1990 je Nahčivan razglasil neodvisnost od ZSSR, nato pa se je v letu 1991 vključil v novo neodvisno Republiko Azerbajdžan kot avtonomna republika z lastno ustavo in lokalnimi organi oblasti.
Politični status in uprava
Nahčivan ima poseben avtonomni status znotraj Azerbajdžana: razpolaga z lastno zakonodajno veje oblasti (Skupščina), lokalno upravo in določenimi pristojnostmi glede notranjih zadev. Hkrati pa je zunanji položaj regije odvisen od centralne oblasti v Bakuju, zlasti pri zadevah obrambe in mednarodnih odnosov.
Gospodarstvo
Gospodarstvo regije temelji na kmetijstvu (pridelava žit, sadjarstvo, vinogradništvo), živinoreji, manjših industrijskih obratih in trgovini. Zaradi geografske lege je pomembna tudi čezmejna trgovina z Iranom in Turčijo. Nahčivan razvija tudi lokalno predelovalno industrijo in gradbeni sektor ter išče možnosti za turistični razvoj na osnovi kulturne in naravne dediščine.
Promet in dostop
Ker gre za eksklavo, je prometno povezovanje z matično državo oteženo: kopenska povezava z Azerbajdžanom poteka preko ozemlja Armenije, ki je bila velikokrat zaprta zaradi medsebojnih spopadov in političnih zategovanj. Zato so pomembne zračne povezave (letališče Nahčivan) in kopenske poti čez Iran ter kratki stiki s Turčijo. Poleti in po sporazumih so se od časa do časa pojavljala pogajanja o posebnih koridorjih ali odpravi prometnih ovir, vendar ostajajo trdni in trajni rešitvi odvisne od širših regionalnih dogovorov.
Varnostne razmere in mednarodni pomen
Nahčivan ima zaradi svoje lege geostrateški pomen: meji na tri države z različnimi zunanjo-političnimi interesi. Zaprtost meja z Armenijo in občutljivost na dogajanja v južnem Kavkazu pomenita, da so regionalni sporazumi, varnostni aranžmaji in diplomatski odnosi ključni za dolgoročno stabilnost in gospodarski razvoj regije.
Turizem in dediščina
Regija ponuja obiskovalcem arheološke najdbe, srednjeveške spomenike, naravne pokrajine in tradicionalno kulinariko. Obiski mesta Nahčivan in njegovih spomenikov, lokalnih vasic, gora in svetišč so priložnost za razumevanje bogate zgodovine in kulturne raznolikosti tega območja.
Glavno mesto je mesto Nahčivan, ki je upravno, kulturno in gospodarsko središče avtonomne republike.