Nahičevan
Avtonomna republika Nahčivan je eksklava Azerbajdžana, ki nima dostopa do morja. Pokriva 5.500 km². Na vzhodu in severu meji na Armenijo, na jugu in zahodu na Iran, na severozahodu pa na Turčijo.
Nahčivan ima dolgo zgodovino, ki sega v neolitsko obdobje. Armeniji je to območje pripadalo tisoč let. V 16. stoletju je Nahčivan postal del perzijske dinastije Safavidov. Po zadnji rusko-perzijski vojni je leta 1828 Nahčivanski khanat postal del Ruskega imperija. V regiji je bilo veliko prelivanja krvi med Armenci in Azerbajdžanci. Oboji se zavzemajo za to regijo.
Junija 1918 je regija prešla pod osmansko oblast. V skladu s premirjem iz Mudrosa so se Osmani strinjali z odhodom. Nadzor so prevzeli Britanci.
Julija 1920 so regijo zasedli Sovjeti. S tem se je začelo sedemdeset let sovjetske vladavine. Januarja 1990 je Nahčivan postal neodvisen od ZSSR. Leto pozneje so se pridružili novi neodvisni Republiki Azerbajdžan.
Glavno mesto je mesto Nahčivan.
Znani ljudje iz Nahčivana
Politični voditelji
- Hejdar Alijev, nekdanji predsednik Azerbajdžana (1993-2003) in oče sedanjega predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva (2003-danes).
- AbulfazElčibej, nekdanji predsednik Azerbajdžana (1992-1993)
- Rasul Gulijev, nekdanji predsednik azerbajdžanske narodne skupščine (1993-1996) in vodja opozicije
- Christapor Mikaelian, ustanovni član Armenske revolucionarne federacije
- Stepan Sapah-Gulian, vodja armenske socialdemokratske stranke Hunchakian (19.-20. stoletje)
- Jafar Kuli Khan Nakhchivanski, ustanovitelj kratkotrajne republike Aras
- Ibrahim Abilov, prvi in edini veleposlanik Azerbajdžanske SSR v Turčiji
- Garegin Nzhdeh, slavni armenski revolucionar, vojaški vodja in politični mislec
Verski voditelji
- Aleksander Jughaetsi (Aleksander I Jugha), katolikos vseh Armencev (1706-1714)
- Hakob Jughaetsi (Jakob IV Jugha), armenski katolikos (1655-1680)
- Azaria I Jughaetsi, armenski katolikos Svetega sedeža v Kilikiji (1584-1601)
Vojaški voditelji
- Abdurahman Fatalibeyli, major sovjetske vojske, ki je med drugo svetovno vojno prestopil na stran nemških sil
- Ehsan Khan Nakhchivanski, ruski vojaški general
- Huseyn Khan Nakhchivanski, ruski konjeniški general in edini musliman, ki je bil general-adjutant ruskega carja
- Ismail Khan Nakhchivanski, ruski vojaški general
- Kelbali Khan Nakhchivanski, ruski vojaški general
- Džamšid Khan Nahčivanski, sovjetski in azerbajdžanski vojaški general
Pisatelji in pesniki
- M.S. Gulubekov, pisatelj
- Huseyn Javid, pesnik
- Jalil Mammadguluzadeh, pisatelj in satirik
- Ekmouladdin Nakhchivani, srednjeveški književnik
- Hindushah Nakhchivani, srednjeveški književnik
- Abdurrakhman en-Neshevi, srednjeveški književnik
- Mammed Said Ordubadi, pisatelj
- Heyran Khanum, poznosrednjeveški pesnik
- Elşen Hudiyev, sodobni pesnik in pisatelj
- Mammad Araz, pesnik
Drugo
- Vladimir Makogonov, šahovski mednarodni mojster in velemojster
- Ajami Nakhchivani, arhitekt in ustanovitelj arhitekturne šole Nakhchivan
- Gaik Ovakimian, sovjetski armenski vohun
- Ibrahim Safi, turški umetnik
- Rza Tahmasib, azerbajdžanski filmski režiser
Sorodne strani
- Upravne enote Azerbajdžana
- Gospodarske regije Azerbajdžana
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je avtonomna republika Nahčivan?
O: Avtonomna republika Nahčivan je eksklava Republike Azerbajdžan, ki nima dostopa do morja.
V: Kako velika je regija?
O: Regija obsega 5 502,75 km2 (2 124,62 km²).
V: Koliko ljudi živi v regiji?
O: V regiji živi 459 600 ljudi.
V: S katerimi državami meji?
O: Na vzhodu in severu meji na Armenijo, na jugu in zahodu na Iran, na severozahodu pa na Turčijo.
V: Kako dolga je meja z Armenijo?
O: Njena meja z Armenijo je dolga 221 km (137 milj).
V: Kako dolga je meja z Iranom?
O: Njena meja z Iranom je dolga 179 km (111 milj).
V: Kako dolga je njena meja s Turčijo?
O: Njena meja s Turčijo je dolga 8 km.
