Šahovski nazivi (FIDE): pomen, zgodovina in vrste – mojster, velemojster
Raziščite šahovske nazive FIDE: pomen, zgodovino in vrste (mojster, velemojster). Vse, kar morate vedeti o kriterijih, dosežkih in razvoju titul v šahu.
Mojster v šahu je igralec, ki mu svetovna šahovska organizacija FIDE ali nacionalna šahovska organizacija podeli mojstrski naziv. Izraz se je dolgo uporabljal za nekoga, ki je bil sprejet kot ekspertni igralec, zdaj pa ima uradni pomen.
Velemojster je šahovski naziv za še močnejše igralce. Naziv izhaja iz besede v srednji francoščini: Grand maistre. To je bil naziv, ki ga je dobil vodja viteškega reda, kot sta bila templjarski ali tevtonski viteški red. V šahu je bil prvič uporabljen v komentarju v reviji Bell's Life (18. februar 1838), v katerem je bil William Lewis označen kot "naš pretekli velemojster". p156
Vrste šahovskih nazivov (FIDE)
FIDE podeljuje več mednarodnih nazivov, ki se razlikujejo po zahtevnosti. Najpogostejši so:
- GM (Grandmaster / velemojster) — najvišji redni mednarodni naziv;
- IM (International Master / mednarodni mojster) — naslednji po moči;
- FM (FIDE Master / FIDE-mojster) — naziv, pogosto podeljen ob dosegu določenega rejtinga;
- CM (Candidate Master / kandidat za mojstra) — začetni mednarodni naziv;
- Posebne ženske različice: WGM, WIM, WFM, WCM, namenjene spodbujanju ženskega šaha.
Kako se naziv pridobi — norme in rejting
Najpogostejša pot do nazivov GM in IM poteka preko kombinacije norm in minimalnega FIDE rejtinga:
- Norma je rezultat (performance) v dovoljenem turnirju z zadostno usmerjenostjo nasprotnikov in zadostnim številom krogov. Običajno so potrebne tri norme istovrstnega naziva (npr. tri GM-norme).
- Poleg norm je pogoj običajno tudi doseganje minimalnega FIDE rejtinga: za GM je to 2500 (vsaj enkrat v karieri), za IM 2400.
- Nasproti temu sta naziva FM (2300) in CM (2200) ponavadi povezana predvsem z dosežkom ustreznega rejtinga in ne z normami, čeprav lahko obstajajo izjeme z izjemnimi rezultati v določenih tekmovanjih.
- Ženske nazive (WGM, WIM ipd.) spremljajo nižje pragovi, npr. WGM zahteva približno 2300 rejtinga in norme, WIM okoli 2200.
Zgodovina in pomen nazivov
Ideja o podeljevanju šahovskih nazivov sega v 19. stoletje, ko so veljali bolj kot častne oznake ugleda. S formalizacijo športa in ustanovitvijo FIDE (1924) so nazivi postali uraden mehanizem za merjenje dosežkov igralcev. V 20. stoletju se je sistem standardiziral: uvedba rejtingov, natančnih pravil za norme in kriterije za podeljevanje je pomenljivo prispevala k profesionalizaciji šaha.
Posebnosti in izjeme
- FIDE podeljuje tudi naslove na podlagi posebnih rezultatov (na primer zmagovalci mladinskih svetovnih prvenstev, določeni rezultati na olimpijadah ali svetovnih prvenstvih lahko prinesejo neposreden naslov).
- Obstajajo tudi častni nazivi, na primer "honorary grandmaster", ki se podelijo za življenjske dosežke ali izjemne zasluge v preteklosti.
- Naslovi so praviloma doživljenjski — neodvisni od trenutnega rejtinga — razen če pride do izjem (npr. ugotovljena goljufija ali lažna dokumentacija), ko lahko FIDE naziv odvzame.
Nacionalni naslovi in drugi formati
Poleg FIDE obstajajo tudi nacionalni naslovi, ki jih podelijo posamezne šahovske zveze (npr. državna mojstra). Ti naslovi se razlikujejo po kriterijih in veljavnosti znotraj posamezne države. Poleg standardnega igralnega šaha obstajajo ločeni sistemi za naslove v hitropoteznem, blitzu in dopisnem šahu, pa tudi posebne zahteve za šolski in amaterski nivo tekmovanj.
Praktični nasveti za dosego naziva
- Za napredek se osredotočite na redno igranje turnirjev, kjer so na voljo norme (mednarodno registrirani turnirji z zadostnim številom tujih ali naslovljenih nasprotnikov).
- Povečajte rejting z načrtovanim študijem, analizo partij in sodelovanjem na močnejših turnirjih; dober trener in sistematičen trening močno povečata možnosti za norme.
- Spremljajte pravila FIDE o podeljevanju nazivov, ker se pogoji in administrativne zahteve občasno spreminjajo.
Če želite, lahko dodam konkreten pregled pravil FIDE za norme (minimalno število partij, zahteve glede nasprotnikov, sestava turnirjev), primerjalno tabelo pragov za vse nazive ali pa pojasnilo glede postopka vložitve zahteve za naziv pri FIDE.
Naslovi FIDE
Naslovi FIDE so bili prvič podeljeni leta 1950.p133 Obstajajo štiri stopnje mojstrstva.p132; 177 Obstajajo podrobna pravila o številu odigranih partij na posamezni stopnji, celotna pravila pa so precej obsežna. Nekatere države v celoti uporabljajo ta sistem, druge pa imajo tudi svoj sistem.
Ko igralec pridobi naziv, ga obdrži za vse življenje.
Naslovi, ki so na voljo vsem
Po vrstnem redu zaslug in z uradnimi kraticami so to:
Velemojster (GM) 2500+
Mednarodni mojster (IM) 2400+
Mojster FIDE (FM) 2300+
Kandidat za mojstra (CM) 2200+
Naslovi, ki so na voljo samo ženskam
Obstajajo tudi naslovi, namenjeni samo ženskam:
Ženska velemojstrica (WGM) 2300+
Mednarodna mojstrica (WIM) 2200+
Mojstrica FIDE (WFM) 2100+
Kandidatka za mojstrico (WCM) 2000+
Videti je, da je ženska velemojstrica nižji standard kot mednarodni mojster. Namen nazivov samo za ženske je spodbujati igralke, saj je v igri malo igralk.
Velemojster
Velemojster je najvišji naziv, ki ga igralec lahko dobi, razen naslova svetovnega prvaka. Podeljuje ga svetovna šahovska organizacija FIDE.
Izpolnjevanje zahtev ni enostavno. Da bi igralec postal velemojster, mora odigrati vsaj 27 partij z vsaj dvema velemojstrskima rezultatoma. V praksi to pomeni, da mora doseči vsaj tri velemojstrske rezultate ali norme. Turnirski rating mora biti vsaj 2600. Poleg tega mora biti igralčev lastni rating FIDE vsaj 2500. Moški in ženske si lahko z izpolnjevanjem zahtev prislužijo naziv GM.
Šahist, ki že ima naziv IM (mednarodni mojster), bo preprosto postal velemojster, vendar ni treba najprej pridobiti naziva IM.
Nacionalni naslovi
Ko je šah v drugi polovici 19. stoletja postal bolj priljubljen, so ga začele podeljevati organizacije. V Nemčiji je na primer nastal vsakoletni sponzorirani turnir Hauptturnier, katerega zmagovalci so prejeli naziv Meister. Emanuel Lasker, ki je pozneje postal svetovni prvak, si je naziv mojstra prvič prislužil na enem od takšnih turnirjev. Sovjetska zveza je imela pred drugo svetovno vojno sistem nacionalnih kandidatov za mojstre, mojstrov in velemojstrov, po vojni pa so ji sledile njene satelitske države v vzhodni Evropi.
V Združenih državah Amerike se naziv "National Master" podeljuje doživljenjsko, ne glede na to, ali se njegova ocena pozneje zniža pod 2200. Avgusta 2002 je Šahovska zveza Združenih držav Amerike (USCF) odločila, da je "vsak član USCF, ki je imel po turnirju običajno oceno 2200 ali več, pokazal pomembno raven šahovskih sposobnosti in misli ter samodejno pridobi dosmrtni naziv državnega mojstra".
Sorodne strani
- Seznam šahovskih velemojstrov
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je mojster v šahu?
O: Mojster v šahu je igralec, ki mu svetovna šahovska organizacija FIDE ali nacionalna šahovska organizacija podeli mojstrski naziv.
V: Kako dolgo se v šahu uporablja izraz "mojster"?
O: Izraz "mojster" se že dolgo uporablja za opis nekoga, ki je bil sprejet kot igralec s statusom strokovnjaka.
V: Kaj pomeni "mojster" zdaj v šahu?
O: Izraz "mojster" ima zdaj v šahu uradni pomen.
V: Kaj je velemojster v šahu?
Velemojster je šahovski naziv za še močnejše igralce.
V: Od kod izvira naziv "velemojster"?
O: Naziv "velemojster" izhaja iz besede v srednji francoščini: Grand maistre.
V: Kakšen je bil prvotni pomen imena "velemojster"?
O: To je bil naziv za vodjo viteškega reda, na primer templjarjev ali tevtonskih vitezov.
V: Kdaj je bil izraz "velemojster" prvič uporabljen v šahu?
O: Prvič je bil uporabljen v šahu v komentarju v reviji Bell's Life (18. februar 1838), v katerem je bil William Lewis označen kot "naš pretekli velemojster".
Iskati