Šahovski turnir: definicija, oblike (švicarski sistem, izločanje)

Šahovski turnir je organizirano tekmovanje med šahisti, kjer se določijo pari, časovni nadzor in sistem odločanja zmagovalca. Pogosto se izvaja v eni od naslednjih oblik:

1. Turnir z izločitvijo (knockout). Igralci se srečujejo v parih, zmagovalec napreduje, poraženec izpade. Obstajajo različice z enim ali dvema porazoma (single- ali double-elimination). Prednosti: jasen in hiter potek ter dramatičnost tekem. Slabosti: vsak igralec ima malo partij (hitro izpade), rezultat močno naključen zaradi ene same partije in manj primeren za pridobivanje naslovnih norm ali pravilno razvrstitev po kvaliteti. Zato ta sistem ni najbolj priljubljen na večini odprtih in elitnih turnirjev, čeprav se uporablja v nekaterih pokalnih tekmovanjih in včasih pri hitropoteznih tekmah.
2. Dogodek za vse igralce (krogovna ali Bergerjeva skupina). V single round-robin (en krog) vsak igralec igra proti prav vsakemu nasprotniku; v double round-robin (dva kroga) se par ponovi z zamenjavo barv. Ta oblika je zelo cenjena, ker je pravična — vsi igrajo enake nasprotnike — in daje zanesljive rezultate, zato jo pogosto uporabljajo elitni turnirji in kandidacijska tekmovanja. Glavna omejitev je število prijav: pri n igralcih je treba odigrati n−1 (ena serija) ali 2(n−1) krogov, kar hitro postane dolgotrajno in nepraktično za velike odprte turnirje.
3. Dogodek švicarskega sistema. Omogoča veliko število prijav ob razumni številu krogov in je najpogostejši format na odprtih turnirjih. Turnir ima vnaprej določeno število krogov; običajno je število krogov izbrano glede na velikost turnirja in trajanje (na primer 7–11 krogov pri enodnevnih ali večdnevnih turnirjih). Igralcev je običajno precej več kot krogov. Postopoma igralci igrajo z nasprotniki, ki imajo približno enako število točk kot oni sami: igralci, ki zmagajo, v naslednjih krogih pogosto dobijo močnejše nasprotnike, igralci, ki izgubijo, pa šibkejše. Pari se oblikujejo po jasnih pravilih (skupine po točkah, upoštevanje barv, prepoved ponovnih parov ipd.); razdelitev parov v vsakem krogu lahko opravi računalnik ali programska oprema (npr. Swiss-Manager). To je izum šahovskega sveta in so ga, podobno kot šahovske ure, prevzeli številni drugi dvobojevalni športi. V švicarskem sistemu tudi pogosto uporabljajo pravila za enakomernejšo razporeditev barv, prostih krogov (bye) in floatanja igralcev med skupinami.

Točkovanje in razvrstitev

Najpogostejši sistem točkovanja je 1 točka za zmago, 0,5 za remi in 0 za poraz. Nekateri turnirji uporabljajo tudi sistem 3–1–0 (3 točke za zmago, 1 za remi), da spodbujajo odločilnejše igre. Če ima več igralcev enako število točk, za razvrstitev pri nagradah ali kvalifikacijah uporabijo tie-break metode, kot so Buchholz (vsota točk nasprotnikov), Sonneborn–Berger, neposredni dvoboj, število zmag, Koya in podobno.

Organizacija in pravila

Večina uradnih turnirjev sledi pravilom Mednarodne šahovske zveze (FIDE). Organizator zagotovi urnik, igralno dvorano, arbitre, časovne kontrole (klasična partija, rapid, blitz), šahovske ure in pogosto tudi elektronsko table za vnos rezultatov. Arbitri nadzorujejo pravilno izvedbo parov, reševanje sporov in morebitne pritožbe. Za večje mednarodne turnirje so pomembne tudi pravila glede nasprotnikovega povabila (prijave), odpovedi, nadomestil in pravil o pošteni igri (anti-cheating ukrepi, pregled z detektorji in prepoved uporabe elektronskih naprav). Za pridobitev naslovnih norm (GM, IM) veljajo posebni pogoji: minimalno število krogov (pogosto vsaj 9), kakovost nasprotnikov in izpolnjene formalnosti.

Druge oblike in ekipe

Poleg navedenih obstajajo tudi ekipna tekmovanja (liga, olimpijade), kjer ekipe sestavljene iz več igralcev tekmujejo po sistemu švicarskega para ali krožnega sistema; mešane in tematske lige; dvoboji (match) med dvema igralcema; pari-kombinacije in turnirji s posebnimi pravili (npr. armageddon, Fischer Random). Nekateri dogodki so izključni za določene kategorije (do 12 let, amaterji, ženske, veterani) ali pa nudijo odprte sekcije za vse.

Zgodovina

Od prvega mednarodnega šahovskega turnirja v Londonu leta 1851 so šahovski turnirji postali standardna oblika tekmovanja med rednimi igralci. Ta zgodovinski turnir je organiziral Howard Staunton in zmagal je Adolf Anderssen; od takrat se je razvilo ogromno različnih formatov in strok za organizacijo, sodniške prakse ter računalniških orodij za pari in rezultate.

Nasveti za udeležence

• Pred turnirjem preverite sistem (švicarski, krožni, izločanje), število krogov in točkovanje.
• Prihajajte pravočasno, imejte s seboj orodje za zapis po potezah in pozanimajte se o pravilih glede zamud in prostih krogov.
• V švicarskem sistemu so tie-breaki pomembni — v primeru enakih točk pozabite, da vsak remi ne pomeni enake možnosti za nagrado.
• Za ambicije po normah načrtujte nastope na turnirjih z zahtevanim številom krogov in ustreznim ratingom nasprotnikov.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je šahovski turnir?

V: Katere so tri oblike šahovskega turnirja?

V: Kako poteka turnir po švicarskem sistemu?

V: Kdo je bil leta 1851 prvi neuradni svetovni prvak?

V: Kdo je postal drugi neuradni svetovni prvak leta 1858?

V: Kdo je leta 1871 premagal Adolfa Anderssena in postal tretji neuradni svetovni prvak?

V: Katero iznajdbo iz sveta šaha so prevzeli drugi športi z dvema osebama?

Išči po črki