Graviranje
Graviranje je vrezovanje vzorca na trdo, ravno površino. Rezultat je lahko okrasni predmet sam po sebi, kot pri graviranju srebra, zlata ali jekla, ali pa je lahko tiskarska plošča iz bakra ali druge kovine za tiskanje slik na papir, ki se prav tako imenujejo gravure. Graviranje je bila v zgodovini pomembna metoda izdelave podob na papirju, tako na umetniški način, kot je izdelava dekorativnega tiska, kot tudi za tiskanje knjig in revij. V komercialni rabi jo je že dolgo nadomestila fotografija, danes pa je precej manj pogosta v grafičnem oblikovanju, kjer so jo skoraj v celoti nadomestili jedkanje in druge tehnike.
Herkul se bori s kentavri, gravura Sebalda Behama
Postopek graviranja
Graverji z jeklenim orodjem, imenovanim burin, vrežejo sliko ali vzorec v površino, večinoma bakreno ploščo.Graverji so na voljo v različnih oblikah in velikostih, ki dajejo različne vrste črt. Z burekom dobimo črto, ki je zaradi enakomernega videza in gladkih robov edinstvena. Orodje za kotno toniranje ima rahlo ukrivljeno konico, ki se pogosto uporablja v grafiki. Florentinski linerji so orodja z ravnim dnom in več črtami, ki se uporabljajo za delo na večjih površinah. Ploščati graverji se uporabljajo za opravljanje dela na črkah, pa tudi za večino graverskih del na glasbilih. Okrogli graverji se pogosto uporabljajo za obdelavo srebra ter drugih težko rezljivih kovin, kot sta nikelj in jeklo.
Nabor orodij za ročno graviranje
Sveti Hieronim, Albrecht Dürer 1514
Zgodovina in uporaba
V starodavni zgodovini je bilo mogoče gravirati le plitve žlebove, ki so jih našli na nekaterih kosih nakita po letu 1000 pred našim štetjem.
V evropskem srednjem veku so zlatarji z graviranjem okrasili kovino. Domneva se, da so začeli tiskati odtise svojih vzorcev, da bi jih zabeležili. Iz tega se je v Nemčiji v tridesetih letih 14. stoletja razvilo graviranje bakrenih tiskarskih plošč za izdelavo umetniških podob na papirju. Prvo in največje obdobje graviranja je trajalo približno od leta 1470 do 1530, ko so bili njegovi mojstri Martin Schongauer, Albrecht Dürer in Lucas van Leiden.
Pozneje je graviranje izgubilo na priljubljenosti zaradi jedkanice, ki je bila za umetnika veliko lažje obvladljiva tehnika. V devetnajstem stoletju je bila večina gravur namenjena komercialnemu slikarstvu.
Pred izumom fotografije so gravuro uporabljali za reprodukcijo drugih oblik umetnosti, na primer slik. Gravure so bile v časopisih in številnih knjigah pogoste še v začetku 20. stoletja, saj je bila njihova uporaba v tiskarstvu poceni.
Kadar se dva niza vzporednih črtnih šrafur križata, da bi dosegli večjo gostoto, je vzorec znan kot križno šrafiranje. Claude Mellan je znan po svoji tehniki uporabe črt različnih debelin. Primer je njegov Sudarium svete Veronike, gravura Jezusovega obraza iz ene same spiralne črte, ki se začne na konici Jezusovega nosu (na sliki).
Sudarium svete Veronike, Claude Mellan (1649)
Sodobna gravura
Zaradi visoke stopnje podrobnosti, ki jo lahko izvede mojster graver, je ponarejanje graviranih vzorcev skoraj nemogoče in sodobni bankovci so skoraj vedno gravirani, prav tako tudi plošče za tiskanje denarja, čekov, obveznic in drugih papirjev, ki se ne smejo ponarejati. Graviranje je tako fino, da običajni tiskalnik ne more pravilno izrisati podrobnosti ročno graviranih slik. V ameriškem uradu za graviranje in tiskanje (U.S. Bureau of Engraving and Printing) na isti tiskarski plošči dela več graverjev, zato je skoraj nemogoče, da bi katera koli oseba podvojila vse gravure na skoraj vsakem bankovcu ali dokumentu.
Veliko klasičnih poštnih znamk je bilo graviranih, čeprav je ta praksa zdaj večinoma omejena na posamezne države ali pa se uporablja, kadar je zaželen bolj "eleganten" dizajn in je sprejemljiva omejena količina različnih barv.
Gravirni stroji, kot sta K500 ali K6 podjetja Hell Gravure Systems, za rezanje celic uporabljajo diamantno pero. Vsaka celica ustvari eno tiskarsko piko v nadaljnjem postopku. K6 ima lahko do 18 gravirnih glav, od katerih vsaka reže 8 000 celic na sekundo z natančnostjo 0,1 µm in manj. Seveda so v celoti računalniško krmiljene in celoten postopek izdelave jeklenke je popolnoma samodejen.
Postopek graviranja z diamanti je najsodobnejši že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Zdaj se izdelujejo laserski stroji za graviranje, mehansko rezanje pa je še danes dokazalo svojo moč z vidika ekonomičnosti in kakovosti. Več kot 4.000 gravirnih strojev na svetu letno izdela približno 8 milijonov tiskarskih valjev.
Svetopisemski viri
Prva omemba graviranja v Svetem pismu je morda omemba Judovega pečatnega prstana. (1 Mz 38,18), ki mu sledi (2 Mz 39,30). Graviranje se je običajno izvajalo z železnimi orodji s konicami ali celo z diamantnimi konicami. (Jeremija 17,1).
Na vsakem od dveh oniksovih kamnov na ramenskih delih velikega duhovnikovega efoda so bila vklesana imena šestih različnih izraelskih plemen, na vsakem od 12 dragih kamnov, ki so krasili njegove prsi, pa je bilo vklesano ime enega od plemen. Sveto znamenje posvečenja, bleščeča zlata ploščica na velikem duhovnikovem turbanu, je bilo izklesano z besedami: "Svetost pripada Jehovu." Bezalel je bil skupaj z Oholiabom usposobljen za to specializirano graversko delo in za usposabljanje drugih.- Iz 35,30-35; 28,9-12; 39,6-14.30.
Farneški Herkul , Hendrik Goltzius, 1591
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je graviranje?
O: Graviranje je postopek izrezovanja vzorca na trdo, ravno površino.
V: Kateri so primeri materialov, ki jih je mogoče gravirati?
O: Med materiali, ki jih je mogoče gravirati, so srebro, zlato, jeklo, baker in druge kovine.
V: Za kaj se uporabljajo gravure?
O: Gravure se lahko uporabljajo v dekorativne namene ali za izdelavo tiskarskih plošč za slike na papirju.
V: Ali je bilo graviranje v preteklosti pomembna metoda za izdelavo slik?
O: Da, graviranje je bilo v preteklosti pomembna metoda za izdelavo slik na papirju.
V: Zakaj je graviranje v komercialne namene zamenjala fotografija?
O: Graviranje je v komercialne namene nadomestila fotografija, ker je fotografija hitrejša, stroškovno učinkovitejša in omogoča izdelavo kakovostnejših slik.
V: Katere tiskarske tehnike so nadomestile graviranje?
O: Graviranje in druge tehnike so skoraj v celoti nadomestile graviranje v tiskarstvu.
V: Ali je graviranje danes še vedno razširjeno?
O: Ne, graviranje je danes veliko manj razširjeno kot v preteklosti.
