Starodavna zgodovina (stari vek): definicija, obdobje in ključne civilizacije

Starodavna zgodovina (stari vek): definicija, obdobje in ključne civilizacije — od Sumercev in Egipčanov do Grkov in Rimljanov. Izum pisave, družbe in zgodovinske prelomnice.

Avtor: Leandro Alegsa

Starodavna zgodovina običajno zajema vse dogodke, ki jih poznamo od izuma pisave do začetka srednjega veka. Pisava je eden najpomembnejših izumov človeštva: omogočila je trajno beleženje zakonov, poslov, verskih besedil in zgodovinskih dogodkov. Nastanek pisave je povezan s spremembami po neolitski revoluciji, ko so se ljudje začeli naseljevati in se ukvarjati s kmetijstvom, razvijati mesti in kompleksne upravne strukture.

Obdobje in časovne meje

Za začetek antične (starodavne) zgodovine se običajno šteje pojav pisave, ki se je v različnih delih sveta začel neodvisno; najstarejši pisni sistemi so se pojavili približno okoli 3300 pr. n. št. (pred našim štetjem), torej pred več kot 5.000 leti, predvsem na Bližnjem vzhodu. V evropski tradiciji se obdobje starodavne zgodovine pogosto zaključi v 5. stoletju n. št., ko pade Zahodno rimsko cesarstvo — torej z začetkom zgodnjega srednjega veka. V drugih regijah (npr. na Kitajskem, Indiji ali v Mezoameriki) pa se prelomne meje lahko razlikujejo, zato je končna točka odvisna od lokalne zgodovinske kontinuitete in kriterijev.

Pisava in prehod iz prazgodovine v zgodovino

Preden je obstajala pisava, so nam o preteklosti ostala predvsem orodja in spomeniki, ki jih je ustvarila stara človeška društva; to področje preučuje arheologija, medtem ko zgodovino odlikuje razpoložljivost pisnih virov. Prvi znani pisni sistemi so bili klinopis (uveljavili so ga Sumerci) in egipčanski pisni znaki (stari Egipčani), kasneje pa so se razvili še drugi sistemi (npr. indska pisava, kitajski znaki, linearni sistemi v Egeji). Pisava je omogočila razvoj pravo, gospodarstva, diplomacije in pisane literature.

Ključne civilizacije in njihovi dosežki

  • Sumerci — prve mestne države, razvoj klinopisa, administracija, zgodnji zakoni in izvajanje trgovine.
  • Stari Egipčani — centralizirana država, monumentalna arhitektura (piramide, templji), hierarhičen verski sistem in zapisovanje v hieroglifih.
  • Kitajska (zgodnje dinastije) — zgodnji pisni sistemi, bronasta obrt, centralizirana država in dolga kulturna kontinuiteta.
  • Induska civilizacija — mestno načrtovanje, kanalizacija in trgovina; pisava še ni povsem razvozlana.
  • Feničani — pomorska trgovina in razširitev abecednega pisnega sistema, ki je vplival na grško in latinsko pisavo.
  • Grška civilizacija — filozofija, znanost, umetnost, politčne oblike (polis) in literarni dosežki, ki so temelj zahodne kulture.
  • Rimsko cesarstvo — pravo, cesta in inženirstvo, upravno-organizacijski dosežki in širjenje rimskega prava in jezika po velikem delu Evrope in Sredozemlja.
  • Perzijska imperija — velika administrativna mreža, poštna služba in tolerantno vodenje različnih narodov znotraj imperija.

Arheologija in zgodovinski viri

Arheologija in zgodovina se dopolnjujeta: arheološki ostanki razkrivajo materialno kulturo, gospodarsko in družbeno strukturo v obdobjih, ko pisnih virov ni, medtem ko pisni viri iz obdobja starodavne zgodovine nudijo neposredne podatke o političnih dogodkih, zakonodaji, religiji in gospodarstvu. Kritična analiza pisnih virov (izvor, namen, pristranost) skupaj z arheološkimi dokazi omogoča celovitejše razumevanje preteklosti.

Zaključek: Starodavna zgodovina je temelj sodobnih civilizacij — obdobje, v katerem so nastali prvi kompleksni politični sistemi, pisava, zakoni, velike verske tradicije in tehnološki dosežki. Razumevanje tega obdobja pomaga pojasniti oblikovanje družb in kulturnih vzorcev, ki so vplivali na nadaljnji razvoj človeštva.

Študij antične zgodovine

Iskanje dejstev o starodavni zgodovini je težavno, saj so ljudje v tistih časih manj pisali, veliko napisanega pa se je izgubilo. Ker ni bilo tiskanja, je bilo narejenih zelo malo kopij. Vse, kar so ljudje napisali, so napisali na roko. V starem Rimu je znalo brati in pisati več ljudi kot drugod, vendar se je veliko tega, kar so napisali, izgubilo. Zgodovinarji preučujejo tudi stvari, ki so jih izdelovali in uporabljali v antični zgodovini, da bi o njej izvedeli več.

Arheologija

Arheologija preučuje stvari, ki so bile izdelane ali uporabljene v preteklosti, da bi izvedela več o tistem času. Stvari, kot so glineni lonci, trdna orodja in kovinsko orožje, lahko ostanejo nespremenjene v daljšem časovnem obdobju. Stvari, kot so papir, les in tkanine, se lahko zlahka razbijejo, zažgejo ali poškodujejo.

Nekatere starodavne stvari, ki so bile odkrite z arheologijo, so:

Primarni viri

Primarne vire so napisali ljudje, ki so živeli v davnih časih. Iz njih izvemo večino tega, kar vemo o starodavni zgodovini. Vendar so ljudje v starodavni zgodovini morda verjeli v različne stvari. Lahko so se tudi motili.

Nekateri znani ljudje, ki so pisali v antični zgodovini, so: Sima Qian: Herodot, Jožef, Livij, Polibij, Suetonij, Tacit, Tukidid in Sima Qian.

Kronologija

Prazgodovina

  • Človeška rasa se je razvila v Afriki. Naša vrsta, Homo sapiens, se je razvila pred približno 200 do 250.000 leti.
  • Pred ~90.000 leti so ljudje odšli na Bližnji vzhod.
  • Pred ~60.000 leti - ljudje iz Afrike odidejo v Azijo.
  • Pred ~40.000 leti so ljudje odšli v Avstralijo.
  • Pred ~40.000 leti so ljudje odšli v Evropo.
  • ~14. do 10. tisočletje pred našim štetjem - ljudje odidejo v Ameriko.
  • ~10. tisočletje pred našim štetjem - ljudje so začeli kmetovati.
  • 4. tisočletje pred našim štetjem - klinopisna pisava v mestih Uruk in Susa ter hieroglifi (slikovna pisava) v Egiptu.
  • 1000 let pred našim štetjem - najzgodnejše pisanje o zgodovini.
  • 450 pr. n. št. - Herodot napiše knjigo, ki velja za prvo pravo "knjigo", ki temelji na neizmišljenih dogodkih. Še danes je na voljo.

Starejša Starodavna zgodovina

  • c. 3300 pr. n. št. - začetek bronaste dobe na Bližnjem vzhodu in v južni Aziji Bronasta doba se razširi na preostalo Evropo in Bližnji vzhod
  • c. 3000 let pred našim štetjem - Egipčani izdelajo papirus (papir iz trsja)
  • c. 2800 pr. n. št. - začetek obdobja Kot Diji civilizacije v dolini Inda
  • c. 2700 pr. n. št. - Elam se razvija.
  • 2580 pr. n. št. - Egipčani zgradijo Veliko piramido v Gizi
  • 2000 let pred našim štetjem - ljudje uporabljajo konje
  • 1700 pr. n. št. - civilizacija doline Indus se konča, vendar se kultura Cemetery H nadaljuje; začetek civilizacije Poverty Point v Severni Ameriki
  • 1600 pr. n. št. - začetek dinastije Shang na Kitajskem, kitajska pisava.
  • 1600 let pred našim štetjem - Hetiti začnejo vladati na Bližnjem vzhodu.
  • 1500 let pred našim štetjem - ljudje sestavijo Rigvedo.
  • 1200 pr. n. št. - Hebrejci pridejo v Izrael in tam začnejo živeti.
  • c. 1200 pr. n. št. - trojanska vojna
  • c. 1100 pr. n. št. - kralj Savel združi 12 izraelskih plemen v Izrael
  • c. 1180 pr. n. št. - konec hetitskega cesarstva
  • 1122 pr. n. št. - ljudstvo Zhou prepreči zadnjemu kralju dinastije Shang, da bi postal kralj; na Kitajskem se začne dinastija Zhou.
  • 1004 pr. n. št. - kralj David osvoji Jebus. Imenuje ga Jeruzalem in ga naredi za glavno mesto Izraela.

1000 do 100 let pred našim štetjem

  • 928 pr. n. št. - Izrael razpade in postane Judovo kraljestvo in Izraelsko kraljestvo.
  • 800 let pred našim štetjem - mestne države v antični Grčiji
  • 776 pr. n. št. - Ljudje pišejo o olimpijskih igrah. Začele so se že pred tem časom, vendar ljudje o njih niso pisali.
  • c. 753 pr. n. št. - začetek delovanja Rima
  • 751 pr. n. št. - Leche zraste
  • 745 pr. n. št. - novi asirski kralj postane Tiglat Pileser III. Postal bo mogočen in Asirijo spremenil v cesarstvo.
  • 728 pr. n. št. - razmah Medijskega cesarstva
  • 722 pr. n. št. - dinastija Zhou postane šibkejša; začne se čas stotih miselnih šol.
  • 653 pr. n. št. - nastane prva perzijska država.
  • 600 pr. n. št. - Začetek šestnajstih Maha Džanapad ("Velikih kraljestev" ali "Velikih kraljestev").
  • c. 600 pr. n. št. - kraljestvo Pandyan v južni Indiji
  • c. 563 pr. n. št. - Siddharta Gautama (Buda) se rodi kot princ plemena Šakja. Pleme Šakja je vladalo delom Magadhe.
  • 549 pr. n. št. - rodi se Mahavira
  • 546 pr. n. št. - Kir Veliki ustanovi Perzijsko cesarstvo.
  • 546 pr. n. št. - Kir Veliki premaga Lidijsko kraljestvo
  • 544 pr. n. št. - Bimbisara naredi Magadho močno.
  • 539 pr. n. št. - konec babilonskega cesarstva in Kir Veliki osvobodi Jude.
  • 525 pr. n. št. - Kambiz II. perzijski zavzame Egipt
  • c. 512 pr. n. št. - perzijski kralj Darij I. (Darij Veliki) zavzame velikonočno Trakijo, Makedonijo in Libijo. Perzijsko cesarstvo je najmočnejše.
  • 509 pr. n. št. - zadnji rimski kralj preneha biti kralj, začne se Rimska republika.
  • 500 let pred našim štetjem - Pingala uporablja ničlo in binarna števila.
  • 490 pr. n. št. - grške mestne države premagajo perzijski napad v bitki pri Maratonu
  • 424 pr. n. št. - dinastija Nanda postane močna.
  • 404 pr. n. št. - konec peloponeške vojne.
  • 403 pr. n. št. - na Kitajskem se začne obdobje vojskujočih se držav.
  • 331 pr. n. št. - Aleksander Veliki v bitki pri Gaugameli premaga Perzijca Darija III.
  • 326 pr. n. št. - Aleksander Veliki v bitki pri reki Hydaspes premaga indijskega kralja Porusa (Purushottama).
  • 321 pr. n. št. - Chandragupta Maurya premaga dinastijo Nanda iz Magadhe
  • 323 pr. n. št. - umre Aleksander Veliki.
  • 273 pr. n. št. - Ašoka Veliki postane cesar Mavrijskega cesarstva
  • 250 pr. n. št. - Partija (Ashkâniân) postane močna.
  • 232 pr. n. št. - umre cesar Ašoka Veliki; Mavrijsko cesarstvo postane šibko.
  • 230 pr. n. št. - Satavahani v južni Indiji
  • 221 pr. n. št. - Qin Shi Huang je na Kitajskem, konec obdobja vojskujočih se držav; začetek vladavine cesarjev na Kitajskem (ta se bo končala leta 1912 n. št.)
  • 202 pr. n. št. - na Kitajskem se začne dinastija Han, umre Qin Shi Huang; nastane svilena cesta
  • 202 pr. n. št. - Scipio Africanus premaga Hanibala v bitki pri Zami
  • c. 200 pr. n. št. - dinastija Čera v južni Indiji
  • 185 pr. n. št. - začetek imperija Sunga
  • 149 pr. n. št.-146 pr. n. št. - tretja in zadnja punska vojna; Rim premaga Katage.
  • 146 pr. n. št. - Rim zavzame Grčijo.
  • 110 pr. n. št. - Kitajska prvič vlada Vietnamu: kraljestvo Nanyue.
  • c 100 pr. n. št. - razmah dinastije Chola.

100 let pred našim štetjem do konca rimskega cesarstva, 476 n. št.

  • 49 pr. n. št. - Julij Cezar in Pompej Veliki sprožita rimsko državljansko vojno
  • 44 pr. n. št. - Marcus Brutus in drugi ubijejo Julija Cezarja; rimska republika se konča; začne se rimsko cesarstvo.
  • 6 pr. n. št. - rojstvo Jezusa iz Nazareta
  • 9 - Bitka v Teutoburškem gozdu.
  • 14 - cesar Avgust (Oktavijan) umre, cesar postane Tiberij.
  • 117 - Trajan je rimski cesar. Rimsko cesarstvo je najmočnejše.
  • 200. leta - v Malajskem arhipelagu nastane hindujsko cesarstvo Srivijaya.
  • 220 - Na Kitajskem se konča dinastija Han.
  • 226 - konec Partskega cesarstva in moč Sasanidskega cesarstva
  • 238 - Šapur I. Perzijski porazi Gordijana III (238-244), Filipa Arabskega (244-249) in Valerijana (253-260).
  • 285 - cesar Dioklecijan razdeli rimsko cesarstvo na vzhodno in zahodno.
  • 313 - Milanski edikt pravi, da Rimsko cesarstvo ne bo prisililo ljudi, da častijo boga.
  • 335 - Samudragupta postane cesar cesarstva Gupta
  • 378 - v bitki pri Adrianoplu germanska plemena premagajo rimsko vojsko.
  • 395 - rimski cesar Teodozij I. prisili ljudi, da postanejo kristjani
  • 410 - Alarik premaga Rim. Nihče ni porazil Rima po letu 390 pr. n. št.
  • c. 455 - Skandagupta zaustavi napad indoheftalitskega ljudstva na Indijo.
  • 476 - Romulus Avgust odstavljen kot rimski cesar,

Nekatere skupine ljudi v starodavni zgodovini

Evropa

Bližnji vzhod

Saharska in podsaharska Afrika

Južna in vzhodna Azija

Amerika

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je antična zgodovina?


O: Starodavna zgodovina so vsi dogodki, ki jih poznamo med izumom pisave in začetkom srednjega veka.

V: Kdaj so izumili pisavo?


O: Pisava je bila izumljena približno 3300 let pred našim štetjem, torej pred več kot 5000 leti, na Bližnjem vzhodu.

V: Kdo so bili prvi ljudje, ki so uporabljali pisavo?


O: Prvi, ki so uporabljali pisavo, so bili Sumerci in stari Egipčani.

V: Kaj so ljudje počeli, preden so izumili pisavo?


O: Pred izumom pisave so nam ostala le orodja in spomeniki, ki so jih izdelali prejšnji ljudje.

V: Katero področje preučevanja se ukvarja s stvarmi, ki so jih ljudje izdelali, preden je bila izumljena pisava?


O: Stvari, ki so jih izdelali prejšnji ljudje, preučuje arheologija in ne zgodovina.

V: Kdaj se konča obdobje antične zgodovine?


O: Obdobje antične zgodovine se konča z zgodnjim srednjim vekom.

V: Katera revolucija se je zgodila, preden je bila izumljena pisava?


O: Neolitska revolucija, v kateri so se ljudje naselili v majhna mesta in začeli kmetovati, se je zgodila, preden je bila izumljena pisava.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3