Saul (Savel) — prvi kralj Izraela: življenje, vladavina in smrt
Saul (/sɔːl/;, kar pomeni "prosil, molil za"; latinsko: Saul; arabsko: طالوت, Ṭālūt ali شاؤل, Ša'ūl) je osebnost, predstavljena v virih, kot so Samuelovih knjigah, Prvi kroniki in Koranu. Po svetopisemskem izročilu je bil prvi kralj združenega kraljestva starega Izraela in naj bi vladal v 11. stoletju pr. n. št., približno od 1047 pred našim štetjem do leta 1007 pred našim štetjem.
Izvolitev in zgodnji uspehi
Saula izvoli Bog po preroku Samuelu, ker ljudstvo zahteva kralja. Po začetnem odporu preroka Samuel izrazi Gospodovo voljo in Saul je maziljen za kralja. V začetnih letih vladavine pokaže sposobnosti kot vojaški poveljnik in združevalec plemen proti zunanjim sovražnikom, posebej v bojih s sosednjimi narodi, kot so Filistejci, čeprav so ti stalna grožnja njegovemu kraljestvu.
Savelova nezvestoba in razkol s Samuelom
Po svetopisemskem izročilu Savel sprva ljubi in uboga Boga, a z nasledovanjem svojega lastnega načina delovanja (zlasti po naročilu, da uniči Amalekite, in po tem, ko ne izpolni popolno Gospodovega ukaza) izgubi božjo naklonjenost. Prerok Samuel ga zato odkrito obsodi in mu pove, da se je njegovo kraljestvo odtrgalo:
Ko se obrača, da bi odšel, Savel zgrabi Samuelovo obleko in ta se raztrga. Samuel reče (1Samuel15,28~29): "Gospod je danes od tebe odtrgal izraelsko kraljestvo in ga dal enemu od tvojih sosedov - tistemu, ki je boljši od tebe. On, ki je Izraelova slava, ne laže in ne spreminja svojega mnenja, saj ni človek, da bi spremenil svoje mnenje."
Hudobni duh, David in Savlova ljubosumnost
Po Samuelovem preroku naj bi od Savla odšel Gospodov duh in vanj vstopil hudobni duh, ki ga muči. Da bi ga omilili, Savel vzame v službo mladeniča, h kateri je poslan David, najmlajši Jessejev sin, ki mu igra na harfo. Davidova bližina in uspehi (zlasti zmaga nad Goljatom) sprožijo pri Savlu rast ljubosumja in sumničenj: začne Davida doživljati kot tekmeca — tistega, "eden od tvojih sosedov", ki ga je omenil Samuel — in kmalu se sovraštvo spremeni v poskuse umora.
Ta notranji razkol se preslika tudi v družinskih odnosih: Savlov sin Jonatan razvije globoko prijateljstvo z Davidom, kar še poudari konflikt med očetom in prijateljem ter privede do tragičnih posledic za Savlovo hišo.
Bitka, smrt in pokop
V pozni fazi vladavine Savel vodi Izraelce v obsežno bitko proti Filistejcem. Po poročilih v svetopisemskih knjigah Savel pade v boju. Pripovedi o njegovi smrti se nekoliko razlikujejo:
- V 1. knjigi Samuelovi in v vzporednem zapisu v 1. knjigi Kronik (1 Kron 10) je opisano, da, ko se poraženi Izraelci umikajo, Savel prosi svojega oklepnika, naj ga ubije. Ker ta to zavrne, Savel pade na svoj meč, da ne bi bil zajet in zlorabljen s strani "neobrezanih" Filistejcev.
- V 2. Samuelovi knjigi pa Amalečan pove Davidu, da je po bitki našel Savla, ki se je naslanjal na svoje kopje, in ga ubil. David nato Amalečana da usmrtiti, ker naj bi umoril maziljenega kralja.
Poleg Savla naj bi v bitki umrli tudi trije njegovi sinovi: Jonatan, Abinadab in Melkišua (Samuel 31,1-4%20{{{2}}};&version=KJV; 1 Samuel 31,1-4 {{{{2}}}).
Po bitki so zmagaški Filistejci razstavili in obglavili truplo Savla in njegovih sinov ter jih obesili na mestu (poročila omenjajo izobešanje v Bet-šanu). Savlov oklep so postavili v tempelj Aštarota (askalonski tempelj Kanaancev). Nočno pobegli prebivalci Jabeš-Gileada so trupla vzeli, ju upepelili in pokopali (Samuel 31,8-13; 1 Kron 10,12%20{{{2}};&version=KJV; 1 Samuel 31,8-13; 1 Kron 10,12 {{{2}}).) Kasneje David vzame kosti Savla in njegovega sina Jonatana ter ju prenese in pokoplje v Zeli, v grobnici svojega očeta (Samuel 21,12-14%20{{{2}};&version=KJV; 2 Samuel 21,12-14 {{{2}}}).
Kralj David, ki je po bitki izvedel za tragedijo, v znamenju žalosti in obžalovanja ipi preklinja goro Gilboa:
Gore Gilboa, naj ne bo na vas ne rose ne dežja, ne polj z izbranim sadjem; kajti tam je bil grdo odvržen ščit močnega, ščit Savlov, maziljen z oljem (Samuel 1,21%20{{{2}};&version=KJV; 2 Samuel 1,21 {{{2}}).
Razlogi za propad in svetopisemske presoje
V svetopisemskem okviru se Savlova usoda razlaga kot posledica njegove nezvestobe in neposluha Gospodu. V 1. knjigi kronik je povzeto, da:
Savel je umrl zaradi svoje nezvestobe, ki jo je zagrešil proti Gospodu, ker se ni držal Gospodove besede in ker se je posvetoval z medijem, da bi ga vodil.
V teoloških interpretacijah je Saul pogosto predstavljen kot tragični lik: človek, ki mu je bila dana moč in priložnost, a je zaradi strahu, neposluha in osebnih slabosti izgubil božjo podporo. Nekateri sodobni bralci in biblični komentatorji poudarjajo konflikt med ljudsko zahtevo po kralju in božjo voljo, ki priča o napetosti med teokratsko predstavo vodenja in politično realnostjo ustanovitve monarhije.
Zgodovinski in arheološki pogled
Vprašanje zgodovinskosti Savla ostaja predmet razprav. Arheološki dokazi za točno identiteto ali lokacije dogodkov, opisanih v Samuelu, so skopi in predmet interpretacij. Nekateri strokovnjaki menijo, da pripovedi o Saulu odražajo mešanico zgodovinskih jeder in kasnejših literarnih ter teoloških dopolnitev, ki so bile oblikovane v času nastajanja knjig Samuel in Kronik.
Dediščina v religijah in kulturi
Saul ima v judovski, krščanski in islamski tradiciji svoje mesto. V judovski in krščanski tradiciji je njegov pomen povezan z začetkom monarhije in s moralnimi ter verskimi nauki o poslušnosti Boga. V islamskem izročilu se figura, ki je pogosto vzporejena s Saullom, pojavlja pod imenom Ṭālūt (v Koranu) kot izvoljeni kralj, ki vodi Izraelce v boju.
Zaključek
Saul/Savel ostaja v svetopisemski tradiciji kompleksen, tragičen kralj: izvoljen in maziljen, a na koncu zavrnjen zaradi neusklajenosti z božjo voljo. Njegova zgodba nagovarja vprašanja o oblasti, odgovornosti in posledicah neposluha, hkrati pa predstavlja zgodovinski in literarni izziv za razumevanje zgodovine starodavnega Izraela.
David in Savel (1885) Juliusa Kronberga.
Savlovi potomci
Po smrti kralja Saula je bil za izraelskega kralja razglašen njegov edini preživeli sin; Iz-bošet je bil takrat star 40 let in je vladal dve leti (2 Samuel 2,10). Po smrti kralja Saula pa se je Judovo pleme odcepilo od vladavine Savlove hiše in za svojega kralja razglasilo Davida (2 Sam 2,4), zato je sledila vojna (2 Sam 2,12). Davidova frakcija je sčasoma zmagala nad Izbošetovo (2 Sam 3,1), vendar se vojna ni končala, dokler se Davidu ni pridružil Abner (2 Sam 3,6). Pred Savlovo smrtjo je bil David poročen s Savlovo hčerko Mihal, Izbošetovo sestro, dokler se Savel in David nista sprla in jo je Savel dal drugemu moškemu (Samuel%2025,44&verse=HE&src=! 1 Samuel 25,44 HE). Kasneje, ob koncu vojne z Izbošetom, so Davidovi mirovni pogoji zahtevali, da se mu vrne Mihaela, in Izbošet je to izpolnil (2 Samuel 3,14). Po Abnerjevi smrti se zdi, da je Iz-bošet opustil upanje, da bo obdržal oblast (2 Sam 4,1), Iz-bošeta pa sta umorila dva poveljnika njegove vojske, Rechab in Baana (2 Sam 4,5), ki sta zaradi tega od Davida pričakovala nagrado. Vendar David ni hotel dati nobene nagrade za veleizdajo; oba morilca je dal obesiti z odsekanimi rokami in nogami. Izbošetovo glavo so pokopali v Abnerjevem grobu v Hebronu. (2 Samuelova 4,12)Mihaela je bila brez otrok.
V prvi polovici Davidovega vladanja v Jeruzalemu je Izrael prizadela lakota, ki je trajala tri leta. Ta nesreča naj bi se zgodila zaradi "Saula in njegove krvave hiše, ker je pobil Gabeonce". Gibeonci niso bili Izraelci, temveč ostanek Amorejcev, ki jih je Savel preganjal iz notranjosti Izraela. David je vprašal Gibejonce, kakšno zadoščenje zahtevajo, in dobil odgovor, da jim nič ne bo nadomestilo krivice, ki jim jo je storil Savel, razen smrti sedmih Savlovih sinov (2 Samuel 21,1-6).
David jim je zato izročil dva sinova Savlove konkubine Rizpe (Armonija in Mefibošeta(2 Samuel 21,8) in pet sinov Merabe, Savlove najstarejše hčere, ki jih je rodila Adrielu. Te so Gibejanci usmrtili in njihova trupla obesili v svetišču v Gibeji. (2 Samuel 21,8-9) Rizpa se je nato namestila na skalo v Gibeji in pet mesecev opazovala obešena telesa svojih otrok, da jih ne bi požrle zveri in ptice roparice, (2 Samuel 21,10) dokler jih David (2 Samuel 21,13) ni snel in pokopal v družinski grob v Zelah s kostmi Savla in Jonatana. (2 Samuel 21,14).
Edini Savlov moški potomec, ki je preživel, je bil Mefibošet, Jonatanov hromi sin (2 Samuel 4,4), ki je bil ob očetovi in dedovi smrti star pet let. Sčasoma je prišel pod Davidovo zaščito (2 Samuel 9,7-13). Mefibošet je imel mladega sina Miheja (2 Samuel 9,12), ki je imel štiri sinove in potomce z imenom do devete generacije (1 Kronika 8,35-38).
- ↑ G. Darshan, "The Reinterment of Saul and Jonathan's Bones (II Sam 21, 12-14) in Light of Ancient Greek Hero-Cult Stories", ZAW, 125,4 (2013), 640-645.
- ↑ 1 Kronika 10:13-14
- ↑ "www.Bibler.org - Dictionary - Rizpah". Pridobljeno 2012-10-29.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Saul?
O: Savel je kralj v Samuelovih knjigah, 1. knjigi kronike in Koranu. Bil je prvi kralj starega Izraela in je vladal od leta 1047 pred našim štetjem do leta 1007 pred našim štetjem.
V: Kaj stori Savel, da ga Bog neha poslušati?
O: Savel ljubi in uboga Boga, dokler ga ne preneha poslušati in postane pohlepen ter tako izgubi celotno Božje zanimanje zanj.
V: Kakšno opozorilo Samuel da Savlu?
O: Pride prerok Samuel in ga opozori, da Bog ni več z njim. Ko se obrača, da bi odšel, Saul zgrabi Samuelovo haljo in ta se raztrga. Samuel reče (1Samuel15,28~29): "Gospod je danes od tebe odtrgal izraelsko kraljestvo in ga dal enemu od tvojih sosedov - tistemu, ki je boljši od tebe. On, ki je Izraelova slava, ne laže in ne spreminja svojega mnenja, saj ni človek, da bi spremenil svoje mnenje." Tedaj Gospodov duh odide od Savla.
V: Kako David začne služiti Savlu?
O: Savel vzame pastirja Davida, najmlajšega Jessejevega sina, v svojo službo, da mu igra na harfo, da bi se umiril, ko bi na njem počival zli duh.
V: Kako se v to zgodbo vključi Jonatan?
O: Jonatana z Davidom veže prijateljstvo, zaradi česar njegova jeza izbruhne tudi na Jonatana, ko postane ljubosumen na Davida in ga začne sumiti, da je 'eden od tvojih sosedov', ki ga je prej omenil Samuel.
V: Kako je umrl Savel?
O: Kasneje v bitki proti Filistejcem Savel umre, ko pade na svoj meč, ker noče, da bi ga zlorabljali 'neobrezani' Filistejci. 1Samuel in 2Samuel navajata nasprotujoča si poročila o tem, kako natančno se je to zgodilo, vendar po 1Samuelu in vzporednem poročilu v 1Kroniki 10, ko poraženi Izraelci bežijo, Savel prosi orožnika, naj ga ubije, vendar ga ne sprejme in pade na svoj meč. V 2Samuelu Amalečan pove Davidu, da je po bitki našel Savla, ki se je naslanjal na kopje, in ga ubil.
