Saul
Saul (/sɔːl/;, kar pomeni "prosil, molil za"; latinsko: Saul; arabsko: طالوت, Ṭālūt ali شاؤل, Ša'ūl) je kralj v Samuelovih knjigah, Prvi kroniki in Koranu. Bil je prvi kralj starega Izraela. Vladal je od leta 1047 pred našim štetjem do leta 1007 pred našim štetjem.
V Svetem pismu Savel ljubi in uboga Boga, dokler ga ne preneha poslušati in postane nekoliko pohlepen, s čimer izgubi celotno Božje zanimanje zanj. Pride prerok Samuel in ga opozori, da Boga ni več z njim. Ko se obrača, da bi odšel, Savel zgrabi Samuelovo obleko in ta se raztrga. Samuel reče (1Samuel15,28~29): "Gospod je danes od tebe odtrgal izraelsko kraljestvo in ga dal enemu od tvojih sosedov - tistemu, ki je boljši od tebe. On, ki je Izraelova slava, ne laže in ne spreminja svojega mnenja, saj ni človek, da bi spremenil svoje mnenje."
Tedaj Gospodov duh odide od Savla in hudobni duh ga muči. Savel vzame v službo pastirja Davida, najmlajšega Jessejevega sina, da bi mu igral na harfo in ga tako pomiril, ko se bo zli duh znesel nad njim. Kasneje postane ljubosumen na Davida in ga začne sumiti, da je 'eden od tvojih sosedov', ki ga je omenil Samuel. Davida se začne bati in nazadnje se njegovo ljubosumje sprevrže v sovraštvo ter ga želi ubiti. Toda Savlov sin Jonatan je prijateljsko povezan z Davidom, zato se njegova jeza razplamti tudi nad Jonatanom.
Kasneje Savel umre v bitki proti Filistejcem in pade na svoj meč, ker ne želi, da bi ga "neobrezani" Filistejci zlorabili.1 Samuel in 2 Samuel podajata nasprotujoča si poročila o Savlovi smrti. V 1 Samuelovi knjigi in v vzporednem poročilu v 1 Kroniki 10, ko poraženi Izraelci bežijo, Savel prosi svojega oklepnika, naj ga ubije, vendar ta to zavrne, zato Savel pade na svoj meč. V 2. Samuelovi knjigi Amalečan pove Davidu, da je po bitki našel Savla, ki se je naslanjal na svoje kopje, in ga ubil. David da Amalečana usmrtiti, ker se je obtožil, da je ubil maziljenega kralja. V bitki so bili ubiti tudi Savlovi trije sinovi, Jonatan, Abinadab in Melkišua (Samuel 31,1-4%20{{{2}}};&version=KJV; 1 Samuel 31,1-4 {{{{2}}}). Kralj David, ki je po bitki izvedel za tragedijo, je preklel goro:
Gore Gilboa, naj ne bo na vas ne rose ne dežja, ne polj z izbranim sadjem; kajti tam je bil grdo odvržen ščit močnega, ščit Savlov, maziljen z oljem (Samuel 1,21%20{{{2}};&version=KJV; 2 Samuel 1,21 {{{2}}).
Zmagoviti Filistejci so našli Savlovo truplo in trupla njegovih treh sinov, ki so prav tako umrli v bitki, jih obglavili in razstavili na zidu v Bet-šanu. Savlov oklep razstavijo v templju Aštarota (askalonski tempelj Kanaancev). Ponoči pa prebivalci Jabeš-Gileada poberejo trupla za upepelitev in pokop (Samuel 31,8-13; 1 Kron 10,12%20{{{2}};&version=KJV; 1 Samuel 31,8-13; 1 Kron 10,12 {{{2}}). Kasneje David vzame kosti Savla in njegovega sina Jonatana ter jih pokoplje v Zeli, v grobnici svojega očeta (Samuel 21,12-14%20{{{2}};&version=KJV; 2 Samuel 21,12-14 {{{2}}}). V 1. knjigi kronike je povzeto, da:
Savel je umrl zaradi svoje nezvestobe, ki jo je zagrešil proti Gospodu, ker se ni držal Gospodove besede in ker se je posvetoval z medijem, da bi ga vodil.
David in Savel (1885) Juliusa Kronberga.
Savlovi potomci
Po smrti kralja Saula je bil za izraelskega kralja razglašen njegov edini preživeli sin; Iz-bošet je bil takrat star 40 let in je vladal dve leti (2 Samuel 2,10). Po smrti kralja Saula pa se je Judovo pleme odcepilo od vladavine Savlove hiše in za svojega kralja razglasilo Davida (2 Sam 2,4), zato je sledila vojna (2 Sam 2,12). Davidova frakcija je sčasoma zmagala nad Izbošetovo (2 Sam 3,1), vendar se vojna ni končala, dokler se Davidu ni pridružil Abner (2 Sam 3,6). Pred Savlovo smrtjo je bil David poročen s Savlovo hčerko Mihal, Izbošetovo sestro, dokler se Savel in David nista sprla in jo je Savel dal drugemu moškemu (Samuel%2025,44&verse=HE&src=! 1 Samuel 25,44 HE). Kasneje, ob koncu vojne z Izbošetom, so Davidovi mirovni pogoji zahtevali, da se mu vrne Mihaela, in Izbošet je to izpolnil (2 Samuel 3,14). Po Abnerjevi smrti se zdi, da je Iz-bošet opustil upanje, da bo obdržal oblast (2 Sam 4,1), Iz-bošeta pa sta umorila dva poveljnika njegove vojske, Rechab in Baana (2 Sam 4,5), ki sta zaradi tega od Davida pričakovala nagrado. Vendar David ni hotel dati nobene nagrade za veleizdajo; oba morilca je dal obesiti z odsekanimi rokami in nogami. Izbošetovo glavo so pokopali v Abnerjevem grobu v Hebronu. (2 Samuelova 4,12)Mihaela je bila brez otrok.
V prvi polovici Davidovega vladanja v Jeruzalemu je Izrael prizadela lakota, ki je trajala tri leta. Ta nesreča naj bi se zgodila zaradi "Saula in njegove krvave hiše, ker je pobil Gabeonce". Gibeonci niso bili Izraelci, temveč ostanek Amorejcev, ki jih je Savel preganjal iz notranjosti Izraela. David je vprašal Gibejonce, kakšno zadoščenje zahtevajo, in dobil odgovor, da jim nič ne bo nadomestilo krivice, ki jim jo je storil Savel, razen smrti sedmih Savlovih sinov (2 Samuel 21,1-6).
David jim je zato izročil dva sinova Savlove konkubine Rizpe (Armonija in Mefibošeta(2 Samuel 21,8) in pet sinov Merabe, Savlove najstarejše hčere, ki jih je rodila Adrielu. Te so Gibejanci usmrtili in njihova trupla obesili v svetišču v Gibeji. (2 Samuel 21,8-9) Rizpa se je nato namestila na skalo v Gibeji in pet mesecev opazovala obešena telesa svojih otrok, da jih ne bi požrle zveri in ptice roparice, (2 Samuel 21,10) dokler jih David (2 Samuel 21,13) ni snel in pokopal v družinski grob v Zelah s kostmi Savla in Jonatana. (2 Samuel 21,14).
Edini Savlov moški potomec, ki je preživel, je bil Mefibošet, Jonatanov hromi sin (2 Samuel 4,4), ki je bil ob očetovi in dedovi smrti star pet let. Sčasoma je prišel pod Davidovo zaščito (2 Samuel 9,7-13). Mefibošet je imel mladega sina Miheja (2 Samuel 9,12), ki je imel štiri sinove in potomce z imenom do devete generacije (1 Kronika 8,35-38).
- ↑ G. Darshan, "The Reinterment of Saul and Jonathan's Bones (II Sam 21, 12-14) in Light of Ancient Greek Hero-Cult Stories", ZAW, 125,4 (2013), 640-645.
- ↑ 1 Kronika 10:13-14
- ↑ "www.Bibler.org - Dictionary - Rizpah". Pridobljeno 2012-10-29.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je Saul?
O: Savel je kralj v Samuelovih knjigah, 1. knjigi kronike in Koranu. Bil je prvi kralj starega Izraela in je vladal od leta 1047 pred našim štetjem do leta 1007 pred našim štetjem.
V: Kaj stori Savel, da ga Bog neha poslušati?
O: Savel ljubi in uboga Boga, dokler ga ne preneha poslušati in postane pohlepen ter tako izgubi celotno Božje zanimanje zanj.
V: Kakšno opozorilo Samuel da Savlu?
O: Pride prerok Samuel in ga opozori, da Bog ni več z njim. Ko se obrača, da bi odšel, Saul zgrabi Samuelovo haljo in ta se raztrga. Samuel reče (1Samuel15,28~29): "Gospod je danes od tebe odtrgal izraelsko kraljestvo in ga dal enemu od tvojih sosedov - tistemu, ki je boljši od tebe. On, ki je Izraelova slava, ne laže in ne spreminja svojega mnenja, saj ni človek, da bi spremenil svoje mnenje." Tedaj Gospodov duh odide od Savla.
V: Kako David začne služiti Savlu?
O: Savel vzame pastirja Davida, najmlajšega Jessejevega sina, v svojo službo, da mu igra na harfo, da bi se umiril, ko bi na njem počival zli duh.
V: Kako se v to zgodbo vključi Jonatan?
O: Jonatana z Davidom veže prijateljstvo, zaradi česar njegova jeza izbruhne tudi na Jonatana, ko postane ljubosumen na Davida in ga začne sumiti, da je 'eden od tvojih sosedov', ki ga je prej omenil Samuel.
V: Kako je umrl Savel?
O: Kasneje v bitki proti Filistejcem Savel umre, ko pade na svoj meč, ker noče, da bi ga zlorabljali 'neobrezani' Filistejci. 1Samuel in 2Samuel navajata nasprotujoča si poročila o tem, kako natančno se je to zgodilo, vendar po 1Samuelu in vzporednem poročilu v 1Kroniki 10, ko poraženi Izraelci bežijo, Savel prosi orožnika, naj ga ubije, vendar ga ne sprejme in pade na svoj meč. V 2Samuelu Amalečan pove Davidu, da je po bitki našel Savla, ki se je naslanjal na kopje, in ga ubil.
