Arabska zima (2014–): vojna, ekstremizem in humanitarna kriza

Med arabsko zimo so se ponovno okrepili avtoritarizem, absolutne monarhije in islamski ekstremizem. Ta izraz označuje obdobje po začetni valovih protestov arabske pomladi, ko so v več državah regiona prevladali nasilje, razpad državnih institucij in vrnitev represivnih režimov.

Začetek in obseg
Arabska zima se je po navadi časovno umesti v leto 2014 — približno štiri leta po začetku arabske pomladi — ko so se protestni valovi v več državah preoblikovali v dolgotrajne konflikte. Vključuje številne državljanske vojne, večjo regionalno nestabilnost, gospodarsko ter demografsko nazadovanje arabskih držav in vrsto etno-verskih konfliktov, ki so razširili nasilje na sosednje države.

Glavna žarišča

Najbolj izraziti primeri arabske zime so:

• Sirski državljanski vojni, ki je povzročila masovno uničenje, velike številke žrtev in prisilnih preselitev;
• Irak, kjer je po umiku zahodnih sil prišlo do ponovnega nadaljevanja nasilja in vzpona ter padcev oboroženih skupin;
• Libija, kjer je razpad centralne oblasti privedel do oboroženih rivalstev med lokalnimi in tujerodnimi akterji;
• Jemen, kjer je konflikt povzročil eno najhujših humanitarnih kriz z obsežnim pomanjkanjem hrane in zdravstvenimi katastrofami;
• Egipt in druge države, v katerih so protesti privedli do ponovne uveljavitve strožjih varnostnih ukrepov in omejitev civilnih svoboščin.

Ekstremizem in Islamska država

Morda najpomembnejši dogodek v tem obdobju je bil vzpon Islamske države v Iraku in Levantu (IS/ISIS) od leta 2014 dalje. Skupina je razglasila »kalifat«, prevzela obsežne teritorije v severni Iraku in Siriji ter povzročila široko razširjen val nasilja in terorja. Mednarodna koalicija, regionalne sile in lokalne milice so se organizirale za protinapad; IS je izgubil večino svojega teritorija do konca desetletja, vendar se je preoblikoval v razpršen terorističen upor ter ohranil prisotnost in vpliv v nekaterih predelih do danes.

Humanitarna kriza in posledice za prebivalstvo

Do poletja 2014 je arabska zima po nekaterih ocenah zahtevala skoraj četrt milijona smrtnih žrtev, kasnejša obdobja konflikta pa so število žrtev povečala na sto tisoče ali več. Kriza je povzročila tudi milijone beguncev in notranje razseljenih oseb, obsežno uničenje življenjske infrastrukture, zdravstvenih sistemov in gospodarskih virov. Posledice segajo od pomanjkanja hrane in zdravstvene oskrbe do dolgotrajnih psihosocialnih travm in izgube izobrazbe za generacije otrok.

Regionalne in mednarodne dimenzije

Arabska zima ni ostala zgolj notranja stvar posameznih držav — postala je prizorišče močnih regionalnih rivalstev (npr. med Iranom in Savdsko Arabijo), vključevala pa je tudi neposredne vojaške intervencije držav kot so Rusija, Turčija in članice zveze NATO ter različne oborožene skupine s podporo zunanjih sil. Posledično so konflikti dobili proksi-dimenzijo, kar je otežilo diplomatske rešitve.

Gospodarski in družbeni učinki

Obsežno nasilje in politična negotovost sta povzročila ekonomsko nazadovanje: padec tujih investicij, razpad infrastrukture, velike proračunske izgube v državah, odvisnih od izvozov energentov, ter visoko brezposelnost, zlasti med mladimi. Ti dejavniki dodatno podžigajo nestabilnost in migracije.

Mednarodni odziv in izzivi za prihodnost

Humanitarne organizacije in Združeni narodi so skušali obvladovati posledice s pomočjo dostave nujne pomoči, programov za zaščito beguncev in prizadevanji za politične rešitve. Kljub temu so dolgotrajne rešitve zahtevne: potrebna je rekonstrukcija, resnična politična sprava, preiskave zločinov ter obnova institucij in vladavine prava. Brez vzdržnih političnih rešitev ostaja tveganje ponovnega izbruha nasilja in trajne destabilizacije.

Zaključek
Arabska zima (od leta 2014 naprej) je pomenila močan odmik od optimizma začetka arabske pomladi: namesto hitrih demokratičnih sprememb je prinesla konflikt, ekstremizem in humanitarne katastrofe. Reševanje posledic bo zahtevalo dolgoročna prizadevanja domačih in mednarodnih akterjev za politično vključevanje, gospodarsko obnovo in zaščito najbolj ranljivih skupin.

Posledice

Po podatkih Centra za bližnjevzhodne in afriške študije Moshe Dayan je januarja 2014 arabska zima Arabsko ligo stala 800 milijard ameriških dolarjev. Leta 2014 naj bi pomoč potrebovalo šestnajst milijonov ljudi v Siriji, Egiptu, Iraku, Jordaniji in Libanonu.

Po podatkih študije ameriške univerze v Bejrutu je od poletja 2014 umrlo četrt milijona ljudi, na milijone pa je beguncev.

Politični kolumnist in komentator George Will je dejal, da je v začetku leta 2017 v Libiji umrlo več kot 30.000 ljudi, v Siriji je bilo ubitih 220.000-320.000 ljudi, samo iz sirske državljanske vojne pa je pobegnilo 4 milijone beguncev.

Tam vladata kaos in nasilje. Iz Bližnjega vzhoda in severne Afrike je v Evropo pobegnilo toliko ljudi, da je nastala evropska migrantska kriza. Zaradi tega se je pogosto začel uporabljati izraz "boat-people", s katerim so nekoč pogosto označevali vietnamske ljudi na čolnih. Gre za begunce iz Libije ali Tunizije, ki čez Sredozemsko morje bežijo v Evropsko unijo. Nekateri evropski politiki se bojijo, da bi migranti lahko "preplavili" njihove obale. Zato številni Evropejci pripravljajo zakone, ki bi pomagali obvladovati prihode na mejah njihovih držav.

Kraj blizu turško-sirske meje za Sirce, ki želijo pobegniti pred sirsko državljansko vojno (2012). Mnogi so izgubili svoje domove.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je arabska zima?

V: Kdaj se je začela arabska zima?

V: Katere so nekatere posledice arabske zime?

V: Koliko smrtnih žrtev je arabska zima povzročila do poletja 2014?

V: Kaj je bil morda najpomembnejši dogodek med arabsko zimo?

V: Kako avtoritarnost, absolutne monarhije in islamski ekstremizem prispevajo k arabski zimi?

V: Ali obstajajo kakšni pozitivni rezultati arabske zime?

Išči po črki