Ameriški dolar (USD) — uradna valuta ZDA: definicija, kovanci in bankovci

Vse o ameriškem dolarju (USD): definicija, kovanci, bankovci, centi, vrednosti in vloga na mednarodnih trgih — pregleden in uporaben vodič.

Avtor: Leandro Alegsa

06-12-2025 19:16

Ameriški dolar je uradna valuta oziroma denar Združenih držav Amerike in hkrati ena najpomembnejših rezervnih in transakcijskih valut v svetu. Uporablja se tudi v številnih drugih državah ali kot neformalno plačilno sredstvo izven ZDA. Na mednarodnih trgih je pogosto standardna valuta za cene in poravnave blaga, zlasti za energente in surovine, kot sta zlato in nafta (bencin). Simbol za ameriški dolar je znak za dolar ($), medtem ko se v mednarodnih finančnih zapisih pogosto uporablja tudi kratica USD.

Bankovci: vrste, velikost in sodobne varnostne značilnosti

Na ameriškem bankovcu za en dolar je upodobljen George Washington. Trenutno so v redni obtoki papirnati bankovci v nominalah 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 dolarjev. Bankovci so od leta 1928 standardne enake velikosti (v nasprotju z nekaterimi državami, kjer so bankovci različnih vrednosti različnih velikosti).

Sodobni ameriški bankovci (posebej tisti, predstavljeni od 1996 naprej in zadnje prenove, npr. 100 USD iz 2013) vsebujejo več varnostnih elementov, ki so namenjeni preprečevanju ponaredkov. Med glavne spadajo:

varnostna nit (embedded security thread) z mikrotiskom in fluorescenčnimi lastnostmi;
vodni žig z odsevnim portretom ali drugim motivom;
mikrotisk in fini gravurski detajli;
spremenljiva (color-shifting) barvna črnila pri višjih nominalah;
3D varnostna trakova in natisi (npr. pri 100 USD);
reliefno tiskanje (raised printing) in varnostna vlakna.

Kovanci: nominale, sestava in programi

V ZDA so v obtoku tudi kovanci za dolar. Osnovne enote so centi — 100 centov = 1 USD. Najmanjši kovanec je en cent, zapisan kot 0,01 $ ali 1¢. Navadni kovanci in njihove nominale so:

Penny (1 cent, 0,01 USD) — ameriški "penny" (penny) ni enako kot angleški penny sterling;
Nickel (5 centov, 0,05 USD);
Dime (10 centov, 0,10 USD);
Quarter (25 centov, 0,25 USD);
Half dollar (50 centov, 0,50 USD) — v obtoku redkejši;
Dollar coins (1 USD) — kovanci $1 so bili v zadnjih desetletjih izdajani v različnih serijah (Sacagawea, Presidential, Native American), vendar so v vsakdanji rabi redkejši kot papirnat 1 USD.

Sestava kovancev se je skozi čas spreminjala. Zgodovinsko so bili nekateri kovanci narejeni iz srebra ali zlata, medtem ko so sodobni kovanci običajno iz različnih zlitin (npr. baker z bakreno prevleko, bakreno-nikljeve zlitine za dimer in četrtinke). Konkretno:

penniji proizvedeni pred letom 1982 so bili večinoma iz bakra; po letu 1982 so večinoma iz cinka s tanko bakreno prevleko (zaradi znižanja stroškov);
nickel je običajno 75 % baker in 25 % nikelj;
dime, quarter in half dollar (v sodobni obliki) imajo "clad" sestavo: bakren jedro z zunanjimi sloji bakra-nikelj;
posebni zbirateljski in investicijski kovanci (npr. zlatniki, srebrniki) pa so še vedno iz plemenitih kovin.

V obdobju zadnjih desetletij so ZDA izvajale različne programske serije kovancev in bankovcev (npr. program State Quarters 1999–2008, serije predsedniških kovancev), katerih cilj je bil povečati zanimanje zbiralcev in javnosti.

Izdaja, tisk in funkcija Federal Reserve ter U.S. Mint / BEP

Papirnati "dolarski bankovec" se uradno imenuje "bankovec zvezne rezerve". Bankovci Federal Reserve so zakonito plačilno sredstvo in jih v obtok dajejo Federal Reserve Banks (dvanajst regionalnih bank znotraj sistema Federal Reserve) v skladu z Zakonom o zveznih rezervah iz leta 1913. Komercialna banka v sistemu Federal Reserve lahko prek svoje lokalne Federal Reserve Bank pridobi bankovce Federal Reserve, tako da jih plača v celoti z sredstvi na svojem računu pri Federal Reserve.

Banke Federal Reserve bankovce dobijo od ameriškega Urada za graviranje in tiskanje (Bureau of Engraving and Printing, BEP), ki dejansko proizvaja papirnate bankovce. BEP krije stroške izdelave bankovcev; izdani bankovci postanejo obveznost Federal Reserve Banks in hkrati obveznost vlade ZDA.

Coining (udarjanje kovancev) izvaja United States Mint z več objekti po državi (Philadelphia, Denver, San Francisco, West Point ipd.), ki proizvajajo tako obtisne kovance kot tudi zbirateljske in investicijske kovance (proof, bullion).

Finančno kritje in pravna opredelitev denarja

Kongres je določil, da mora imeti banka Federal Reserve ustrezno zavarovanje, katerega vrednost je enaka vrednosti bankovcev Federal Reserve, ki jih prejme. S tem zavarovanjem (zlati certifikati, vrednostni papirji ameriške vlade itd.) je zagotovljen delni okvir za izdajo bankovcev in je bilo zgodovinsko del mehanizma za obvladovanje obveznosti Federal Reserve Banks.

Pomembno je razumeti, da bankovcev zvezne rezerve ni mogoče unovčiti v zlatu, srebru ali katerem koli drugem blagu ter da niso z ničemer neposredno zavarovani — to velja formalno od leta 1933. Njihova vrednost izvira iz zaupanja, stabilnosti gospodarskega sistema in dejstva, da so kot zakonito plačilno sredstvo sprejeti pri poravnavi dolgov in obveznosti.

Prodajni avtomati pogosto izdajajo kovance kot drobiž, ker jih lažje vračajo kot bankovce; nekaj naprednejših avtomatov izda tudi papirnate bankovce. V praksi so papirnati bankovci veliko pogostejši v vsakdanji rabi kot dolarski kovanci.

Pravna veljavnost, sprejemanje in omejitve

V skladu z Zakonom o kovancih iz leta 1965 in še posebej členom 31 U.S.C. 5103 ("Zakonito plačilno sredstvo"): "Kovanci in valuta Združenih držav Amerike (vključno z bankovci zveznih rezerv in obtočnimi bankovci zveznih rezervnih bank in nacionalnih bank) so zakonito plačilno sredstvo za vse dolgove, javne dajatve, davke in prispevke." To pomeni, da je denar ZDA veljavno plačilno sredstvo, ko ga upnik sprejme kot poravnavo dolga.

Vendar pa ni zveznega zakona, ki bi zahteval, da mora katera koli zasebna oseba ali podjetje sprejeti gotovino kot plačilo za blago in/ali storitve. Zasebna podjetja lahko torej določijo lastne politike o sprejemanju načinov plačila (gotovina, kartice, digitalne metode), razen če to omeji ali zahteva lokalna ali državna zakonodaja. V praksi to pomeni, da trgovine ali storitvene dejavnosti lahko omejijo sprejem določenih vrst plačil ali velikih bankovcev.

Mednarodna vloga in vpliv

Ameriški dolar ima ključno vlogo kot svetovna rezervna valuta, pogosto se uporablja v mednarodnem trgovanju, finančnih pogodbah in kot medsebojna valuta za države z nestabilnimi domačimi valutami. Centralne banke mnogih držav držijo del svojih deviznih rezerv v USD, podjetja pa pogosto denominirajo dolgove in cene v dolarjih, kar daje valuti velik vpliv na globalne trge.

Dodatne zanimivosti

Občasno so v obtoku redkejši ali spominski bankovci in kovanci, ki so zanimivi za zbiratelje.
Bankovci z nominalami 1 USD so pogosto tisti z najdaljšo trajnostjo v obtoku, medtem ko so kovanci 1 USD po uvedbi nekaterih serij manj pogosto sprejeti v vsakdanji rabi.
V zadnjih desetletjih se v ZDA povečuje uporaba elektronskih plačil, kar vpliva na obseg fizičnega denarja v obtoku.

Ameriški dolar ostaja temelj sodobnega finančnega sistema ZDA in ima širok vpliv na globalno gospodarstvo, zato je pomembno razumeti tako njegovo tehnično sestavo kot tudi pravni in institucionalni okvir njegove izdaje in uporabe.

Sprednja stran bankovca za ameriški dolar

Izpolnjevanje spremenljivega povpraševanja po gotovini

Javnost običajno pridobiva gotovino v bankah z dvigom gotovine na bankomatih ali z unovčevanjem čekov. Količina gotovine, ki jo ima javnost, se spreminja sezonsko, po dnevih v mesecu in celo po dnevih v tednu. Ljudje na primer zahtevajo veliko količino gotovine za nakupovanje in počitnice med prazniki ob koncu leta. Prav tako ljudje običajno dvigujejo gotovino na bankomatih med vikendom, zato je v ponedeljek v obtoku več gotovine kot v petek.

Da bi zadovoljile zahteve svojih strank, banke pridobivajo gotovino pri bankah Federal Reserve Banks. Večina srednje velikih in velikih bank ima rezervne račune pri eni od 12 regionalnih bank Federal Reserve Banks in za gotovino, ki jo dobijo od Fed, plačajo z obremenitvijo teh računov. Nekatere manjše banke vzdržujejo svoje obvezne rezerve pri večjih, "korespondenčnih" bankah. Manjše banke dobijo gotovino prek korespondenčnih bank, ki za to storitev zaračunajo pristojbino. Večje banke dobijo valuto od Fed in jo posredujejo manjšim bankam.

Ko se povpraševanje javnosti po gotovini zmanjša - na primer po koncu praznične sezone -, banke ugotovijo, da imajo več gotovine, kot je potrebujejo, in presežek deponirajo pri Fed. Ker banke plačujejo FED-u za gotovino tako, da se obremenijo njihovi računi rezerv, se raven rezerv v nacionalnem bančnem sistemu zniža, ko se povpraševanje javnosti po gotovini poveča; podobno se raven ponovno poveča, ko se povpraševanje javnosti po gotovini zmanjša in banke pošljejo gotovino nazaj v FED. Fed z izvajanjem operacij odprtega trga izravnava nihanja v povpraševanju javnosti po gotovini, ki bi lahko vnesla nestanovitnost na kreditne trge.

Popularizacija bankomatov v zadnjih letih je povečala povpraševanje javnosti po valuti in posledično količino valute, ki jo banke naročajo pri Fed. Zanimivo je, da so nekatere banke zaradi pojava bankomata namesto novih bankovcev začele zahtevati rabljene, primerne bankovce, saj rabljeni bankovci pogosto bolje delujejo v bankomatih.

Vodenje popisa denarnih sredstev

Vsaka od 12 bank centralne banke Federal Reserve ima zalogo gotovine v blagajni, da bi zadovoljila potrebe depozitnih institucij v svojem okrožju. Razširjena mesta za popis depoja na več celinah spodbujajo uporabo ameriške valute na mednarodni ravni, izboljšujejo zbiranje informacij o valutnih tokovih in pomagajo lokalnim bankam zadovoljiti povpraševanje javnosti po ameriški valuti. Dodatke k tej ponudbi prispevata neposredno dva oddelka Ministrstva za finance, ki proizvajata gotovino: Urad za graviranje in tiskanje, ki tiska denar, in kovnica Združenih držav Amerike, ki izdeluje kovance. Večino zalog sestavljajo depoziti bank, ki so imele več gotovine, kot so je potrebovale za svoje stranke, in so presežek deponirale pri Fed, da bi izpolnile svoje obvezne rezerve.

Ko banka Federal Reserve Bank od banke prejme gotovinski polog, preveri posamezne bankovce in ugotovi, ali so primerni za nadaljnji obtok. Približno tretjina bankovcev, ki jih prejme Fed, ni primerna, zato jih Fed uniči. Kot je prikazano v spodnji tabeli, se življenjska doba bankovca razlikuje glede na njegovo nominalno vrednost. Bankovec za 1 USD, ki se največ uporablja, je na primer v obtoku v povprečju 5,9 leta, bankovec za 100 USD pa približno 15 let. Banka zveznih rezerv v New Yorku v nedeljo zvečer Cole