Ameriški dolar

Ameriški dolar je uradna valuta ali denar Združenih držav Amerike, ki se uporablja tudi v številnih drugih državah zunaj ZDA. Je tudi standardna valuta na mednarodnih trgih, kjer se prodaja blago, kot sta zlato in nafta (bencin). Pri pisanju je simbol za ameriški dolar znak za dolar ($). Dolar je lahko znan tudi kot USD (ameriški dolar).

Na ameriškem bankovcu za en dolar je upodobljen George Washington. Trenutno obstajajo papirnati bankovci za 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 dolarjev.

Od leta 1928 so vsi ameriški dolarji enake velikosti, v nasprotju z nekaterimi državami, kjer so bankovci ali papirnati denar z različnimi vrednostmi različno veliki.

Tudi v ZDA so na voljo kovanci za dolar. Nekateri so srebrni, drugi zlati. Prodajni avtomati kot drobiž pogosto izdajajo dolarske kovance, saj avtomati lažje izdajajo kovance kot papirnati denar. Nekateri naprednejši prodajni avtomati kot drobiž izdajajo papirnati denar. Papirnati dolarji so veliko pogostejši od dolarskih kovancev.

Ameriški dolar je razdeljen na cente, 100 centov pa je enako 1 ameriškemu dolarju. En cent lahko zapišemo kot 0,01 $ ali 1¢. Cent ali "penny" (ne smemo ga zamenjati z angleškim penny sterling) je najmanj vreden kovanec, ki se uporablja v ZDA. Obstaja več različnih kovancev z različnimi vrednostmi centov iz različnih materialov in velikosti. Obstajajo penny (1 cent ali 0,01 USD), nikelj (5 centov ali 0,05 USD), cent (10 centov ali 0,10 USD), četrtinka (25 centov ali 0,25 USD) in veliko redkejši poldolar (50 centov ali 0,50 USD). Vsi kovanci in papirnati bankovci imajo na sprednji strani obraze znanih Američanov.

Papirnati "dolarski bankovec" se v resnici imenuje "bankovec zvezne rezerve". Bankovci Federal Reserve so zakonito plačilno sredstvo. Dvanajst zveznih rezervnih bank jih izdaja v obtok v skladu z Zakonom o zveznih rezervah iz leta 1913. Komercialna banka, ki pripada sistemu Federal Reserve System, lahko bankovce Federal Reserve dobi pri banki Federal Reserve Bank v svojem okrožju, kadar koli želi, tako da jih v celoti plača, dolar za dolar, s svojega računa pri banki Federal Reserve Bank.

Banke Federal Reserve Banks bankovce pridobijo od ameriškega Urada za graviranje in tiskanje (BEP). BEP plača stroške izdelave bankovcev, ki nato postanejo obveznost zveznih rezervnih bank in obveznost vlade Združenih držav Amerike.

Kongres je določil, da mora imeti banka Federal Reserve Bank zavarovanje, katerega vrednost je enaka vrednosti bankovcev Federal Reserve, ki jih prejme. To zavarovanje so predvsem zlati certifikati in vrednostni papirji Združenih držav Amerike. S tem je zagotovljeno kritje za izdajo bankovcev. Ideja je bila, da bi v primeru razpustitve sistema zveznih rezerv s strani kongresa bankovce (obveznosti) prevzele Združene države Amerike. S tem bi bile izpolnjene zahteve člena 411, vendar bi vlada prevzela tudi sredstva, ki bi imela enako vrednost. Obveznice Federal Reserve predstavljajo prvo zastavno pravico na vseh sredstvih Federal Reserve Banks in na zavarovanju, ki je posebej vezano nanje.

Bankovcev zvezne rezerve ni mogoče unovčiti v zlatu, srebru ali katerem koli drugem blagu in niso z ničemer zavarovani. To velja že od leta 1933. Bankovci nimajo vrednosti sami po sebi, temveč za to, kar bodo kupili. V drugem pomenu, ker so zakonito plačilno sredstvo, so bankovci zvezne rezerve "podprti" z vsem blagom in storitvami v gospodarstvu.

Zakon o kovancih iz leta 1965, zlasti člen 31 U.S.C. 5103 z naslovom "Zakonito plačilno sredstvo", ki določa: "Kovanci in valuta Združenih držav Amerike (vključno z bankovci zveznih rezerv in obtočnimi bankovci zveznih rezervnih bank in nacionalnih bank) so zakonito plačilno sredstvo za vse dolgove, javne dajatve, davke in prispevke."

Ta zakon pomeni, da je ves zgoraj navedeni denar Združenih držav veljavna in zakonita ponudba za plačilo dolgov, ko je predložen upniku. Vendar pa ni nobenega zveznega zakona, ki bi določal, da mora zasebno podjetje, oseba ali organizacija sprejeti valuto ali kovance kot plačilo za blago in/ali storitve. Zasebna podjetja lahko oblikujejo lastne politike o tem, ali bodo sprejemala gotovino ali ne, razen če obstaja državni zakon, ki določa drugače. Na primer, avtobusna linija lahko prepove plačevanje vozovnic v drobižu ali dolarskih bankovcih. Poleg tega lahko kinematografi, trgovine in bencinske črpalke v skladu s svojimi pravili zavrnejo sprejemanje denarja velikih vrednosti (običajno bankovcev nad 20 USD).

Sprednja stran bankovca za ameriški dolar

Izpolnjevanje spremenljivega povpraševanja po gotovini

Javnost običajno pridobiva gotovino v bankah z dvigom gotovine na bankomatih ali z unovčevanjem čekov. Količina gotovine, ki jo ima javnost, se spreminja sezonsko, po dnevih v mesecu in celo po dnevih v tednu. Ljudje na primer zahtevajo veliko količino gotovine za nakupovanje in počitnice med prazniki ob koncu leta. Prav tako ljudje običajno dvigujejo gotovino na bankomatih med vikendom, zato je v ponedeljek v obtoku več gotovine kot v petek.

Da bi zadovoljile zahteve svojih strank, banke pridobivajo gotovino pri bankah Federal Reserve Banks. Večina srednje velikih in velikih bank ima rezervne račune pri eni od 12 regionalnih bank Federal Reserve Banks in za gotovino, ki jo dobijo od Fed, plačajo z obremenitvijo teh računov. Nekatere manjše banke vzdržujejo svoje obvezne rezerve pri večjih, "korespondenčnih" bankah. Manjše banke dobijo gotovino prek korespondenčnih bank, ki za to storitev zaračunajo pristojbino. Večje banke dobijo valuto od Fed in jo posredujejo manjšim bankam.

Ko se povpraševanje javnosti po gotovini zmanjša - na primer po koncu praznične sezone -, banke ugotovijo, da imajo več gotovine, kot je potrebujejo, in presežek deponirajo pri Fed. Ker banke plačujejo FED-u za gotovino tako, da se obremenijo njihovi računi rezerv, se raven rezerv v nacionalnem bančnem sistemu zniža, ko se povpraševanje javnosti po gotovini poveča; podobno se raven ponovno poveča, ko se povpraševanje javnosti po gotovini zmanjša in banke pošljejo gotovino nazaj v FED. Fed z izvajanjem operacij odprtega trga izravnava nihanja v povpraševanju javnosti po gotovini, ki bi lahko vnesla nestanovitnost na kreditne trge.

Popularizacija bankomatov v zadnjih letih je povečala povpraševanje javnosti po valuti in posledično količino valute, ki jo banke naročajo pri Fed. Zanimivo je, da so nekatere banke zaradi pojava bankomata namesto novih bankovcev začele zahtevati rabljene, primerne bankovce, saj rabljeni bankovci pogosto bolje delujejo v bankomatih.

Vodenje popisa denarnih sredstev

Vsaka od 12 bank centralne banke Federal Reserve ima zalogo gotovine v blagajni, da bi zadovoljila potrebe depozitnih institucij v svojem okrožju. Razširjena mesta za popis depoja na več celinah spodbujajo uporabo ameriške valute na mednarodni ravni, izboljšujejo zbiranje informacij o valutnih tokovih in pomagajo lokalnim bankam zadovoljiti povpraševanje javnosti po ameriški valuti. Dodatke k tej ponudbi prispevata neposredno dva oddelka Ministrstva za finance, ki proizvajata gotovino: Urad za graviranje in tiskanje, ki tiska denar, in kovnica Združenih držav Amerike, ki izdeluje kovance. Večino zalog sestavljajo depoziti bank, ki so imele več gotovine, kot so je potrebovale za svoje stranke, in so presežek deponirale pri Fed, da bi izpolnile svoje obvezne rezerve.

Ko banka Federal Reserve Bank od banke prejme gotovinski polog, preveri posamezne bankovce in ugotovi, ali so primerni za nadaljnji obtok. Približno tretjina bankovcev, ki jih prejme Fed, ni primerna, zato jih Fed uniči. Kot je prikazano v spodnji tabeli, se življenjska doba bankovca razlikuje glede na njegovo nominalno vrednost. Bankovec za 1 USD, ki se največ uporablja, je na primer v obtoku v povprečju 5,9 leta, bankovec za 100 USD pa približno 15 let. Banka zveznih rezerv v New Yorku v nedeljo zvečer Cole