Ameriški dolar je uradna valuta oziroma denar Združenih držav Amerike in hkrati ena najpomembnejših rezervnih in transakcijskih valut v svetu. Uporablja se tudi v številnih drugih državah ali kot neformalno plačilno sredstvo izven ZDA. Na mednarodnih trgih je pogosto standardna valuta za cene in poravnave blaga, zlasti za energente in surovine, kot sta zlato in nafta (bencin). Simbol za ameriški dolar je znak za dolar ($), medtem ko se v mednarodnih finančnih zapisih pogosto uporablja tudi kratica USD.

Bankovci: vrste, velikost in sodobne varnostne značilnosti

Na ameriškem bankovcu za en dolar je upodobljen George Washington. Trenutno so v redni obtoki papirnati bankovci v nominalah 1, 2, 5, 10, 20, 50 in 100 dolarjev. Bankovci so od leta 1928 standardne enake velikosti (v nasprotju z nekaterimi državami, kjer so bankovci različnih vrednosti različnih velikosti).

Sodobni ameriški bankovci (posebej tisti, predstavljeni od 1996 naprej in zadnje prenove, npr. 100 USD iz 2013) vsebujejo več varnostnih elementov, ki so namenjeni preprečevanju ponaredkov. Med glavne spadajo:

  • varnostna nit (embedded security thread) z mikrotiskom in fluorescenčnimi lastnostmi;
  • vodni žig z odsevnim portretom ali drugim motivom;
  • mikrotisk in fini gravurski detajli;
  • spremenljiva (color-shifting) barvna črnila pri višjih nominalah;
  • 3D varnostna trakova in natisi (npr. pri 100 USD);
  • reliefno tiskanje (raised printing) in varnostna vlakna.

Kovanci: nominale, sestava in programi

V ZDA so v obtoku tudi kovanci za dolar. Osnovne enote so centi — 100 centov = 1 USD. Najmanjši kovanec je en cent, zapisan kot 0,01 $ ali 1¢. Navadni kovanci in njihove nominale so:

  • Penny (1 cent, 0,01 USD) — ameriški "penny" (penny) ni enako kot angleški penny sterling;
  • Nickel (5 centov, 0,05 USD);
  • Dime (10 centov, 0,10 USD);
  • Quarter (25 centov, 0,25 USD);
  • Half dollar (50 centov, 0,50 USD) — v obtoku redkejši;
  • Dollar coins (1 USD) — kovanci $1 so bili v zadnjih desetletjih izdajani v različnih serijah (Sacagawea, Presidential, Native American), vendar so v vsakdanji rabi redkejši kot papirnat 1 USD.

Sestava kovancev se je skozi čas spreminjala. Zgodovinsko so bili nekateri kovanci narejeni iz srebra ali zlata, medtem ko so sodobni kovanci običajno iz različnih zlitin (npr. baker z bakreno prevleko, bakreno-nikljeve zlitine za dimer in četrtinke). Konkretno:

  • penniji proizvedeni pred letom 1982 so bili večinoma iz bakra; po letu 1982 so večinoma iz cinka s tanko bakreno prevleko (zaradi znižanja stroškov);
  • nickel je običajno 75 % baker in 25 % nikelj;
  • dime, quarter in half dollar (v sodobni obliki) imajo "clad" sestavo: bakren jedro z zunanjimi sloji bakra-nikelj;
  • posebni zbirateljski in investicijski kovanci (npr. zlatniki, srebrniki) pa so še vedno iz plemenitih kovin.

V obdobju zadnjih desetletij so ZDA izvajale različne programske serije kovancev in bankovcev (npr. program State Quarters 1999–2008, serije predsedniških kovancev), katerih cilj je bil povečati zanimanje zbiralcev in javnosti.

Izdaja, tisk in funkcija Federal Reserve ter U.S. Mint / BEP

Papirnati "dolarski bankovec" se uradno imenuje "bankovec zvezne rezerve". Bankovci Federal Reserve so zakonito plačilno sredstvo in jih v obtok dajejo Federal Reserve Banks (dvanajst regionalnih bank znotraj sistema Federal Reserve) v skladu z Zakonom o zveznih rezervah iz leta 1913. Komercialna banka v sistemu Federal Reserve lahko prek svoje lokalne Federal Reserve Bank pridobi bankovce Federal Reserve, tako da jih plača v celoti z sredstvi na svojem računu pri Federal Reserve.

Banke Federal Reserve bankovce dobijo od ameriškega Urada za graviranje in tiskanje (Bureau of Engraving and Printing, BEP), ki dejansko proizvaja papirnate bankovce. BEP krije stroške izdelave bankovcev; izdani bankovci postanejo obveznost Federal Reserve Banks in hkrati obveznost vlade ZDA.

Coining (udarjanje kovancev) izvaja United States Mint z več objekti po državi (Philadelphia, Denver, San Francisco, West Point ipd.), ki proizvajajo tako obtisne kovance kot tudi zbirateljske in investicijske kovance (proof, bullion).

Finančno kritje in pravna opredelitev denarja

Kongres je določil, da mora imeti banka Federal Reserve ustrezno zavarovanje, katerega vrednost je enaka vrednosti bankovcev Federal Reserve, ki jih prejme. S tem zavarovanjem (zlati certifikati, vrednostni papirji ameriške vlade itd.) je zagotovljen delni okvir za izdajo bankovcev in je bilo zgodovinsko del mehanizma za obvladovanje obveznosti Federal Reserve Banks.

Pomembno je razumeti, da bankovcev zvezne rezerve ni mogoče unovčiti v zlatu, srebru ali katerem koli drugem blagu ter da niso z ničemer neposredno zavarovani — to velja formalno od leta 1933. Njihova vrednost izvira iz zaupanja, stabilnosti gospodarskega sistema in dejstva, da so kot zakonito plačilno sredstvo sprejeti pri poravnavi dolgov in obveznosti.

Prodajni avtomati pogosto izdajajo kovance kot drobiž, ker jih lažje vračajo kot bankovce; nekaj naprednejših avtomatov izda tudi papirnate bankovce. V praksi so papirnati bankovci veliko pogostejši v vsakdanji rabi kot dolarski kovanci.

Pravna veljavnost, sprejemanje in omejitve

V skladu z Zakonom o kovancih iz leta 1965 in še posebej členom 31 U.S.C. 5103 ("Zakonito plačilno sredstvo"): "Kovanci in valuta Združenih držav Amerike (vključno z bankovci zveznih rezerv in obtočnimi bankovci zveznih rezervnih bank in nacionalnih bank) so zakonito plačilno sredstvo za vse dolgove, javne dajatve, davke in prispevke." To pomeni, da je denar ZDA veljavno plačilno sredstvo, ko ga upnik sprejme kot poravnavo dolga.

Vendar pa ni zveznega zakona, ki bi zahteval, da mora katera koli zasebna oseba ali podjetje sprejeti gotovino kot plačilo za blago in/ali storitve. Zasebna podjetja lahko torej določijo lastne politike o sprejemanju načinov plačila (gotovina, kartice, digitalne metode), razen če to omeji ali zahteva lokalna ali državna zakonodaja. V praksi to pomeni, da trgovine ali storitvene dejavnosti lahko omejijo sprejem določenih vrst plačil ali velikih bankovcev.

Mednarodna vloga in vpliv

Ameriški dolar ima ključno vlogo kot svetovna rezervna valuta, pogosto se uporablja v mednarodnem trgovanju, finančnih pogodbah in kot medsebojna valuta za države z nestabilnimi domačimi valutami. Centralne banke mnogih držav držijo del svojih deviznih rezerv v USD, podjetja pa pogosto denominirajo dolgove in cene v dolarjih, kar daje valuti velik vpliv na globalne trge.

Dodatne zanimivosti

  • Občasno so v obtoku redkejši ali spominski bankovci in kovanci, ki so zanimivi za zbiratelje.
  • Bankovci z nominalami 1 USD so pogosto tisti z najdaljšo trajnostjo v obtoku, medtem ko so kovanci 1 USD po uvedbi nekaterih serij manj pogosto sprejeti v vsakdanji rabi.
  • V zadnjih desetletjih se v ZDA povečuje uporaba elektronskih plačil, kar vpliva na obseg fizičnega denarja v obtoku.

Ameriški dolar ostaja temelj sodobnega finančnega sistema ZDA in ima širok vpliv na globalno gospodarstvo, zato je pomembno razumeti tako njegovo tehnično sestavo kot tudi pravni in institucionalni okvir njegove izdaje in uporabe.