Alexander Hamilton – ameriški ustanovni oče in prvi finančni minister ZDA
Alexander Hamilton (11. januar 1755 - 12. julij 1804) je bil državnik, politični teoretik in ekonomist. Bil je eden od ustanovnih očetov Združenih držav Amerike. Hamilton je bil prvi ameriški finančni minister. Znan je bil po ustanovitvi nacionalne banke. Hamilton se je rodil na otoku Nevis na Karibih, nato pa se je preselil v New York. Ko se je začela ameriška revolucionarna vojna, je Hamilton služil v celinski vojski. Bil je tesen pomočnik generala Georgea Washingtona. Po odhodu iz vojske je ustanovil banko. Bil je eden od oblikovalcev ustave Združenih držav Amerike. Skupaj z Jamesom Madisonom in Johnom Jayem je napisal Federalistične dokumente, ki so podpirali novo ustavo.
Hamilton je postal finančni minister pod vodstvom Georgea Washingtona. Pomagal je vzpostaviti finančni sistem Združenih držav. Hamilton je podpiral ustanovitev nacionalne banke in financiranje državnega dolga. Bil je vodja federalistične stranke in dolgoletni tekmec Thomasa Jeffersona. Leta 1804 je bil ubit v dvoboju s političnim tekmecem Aaronom Burrom.
Danes Hamilton običajno velja za enega najpomembnejših prvih voditeljev. Hamiltonov portret je upodobljen na desetdolarskem bankovcu Združenih držav Amerike.
Rojstvo, mladost in izobrazba
Hamilton se je rodil na otoku Nevis v Karibskem morju. Natančno leto rojstva je predmet zgodovinskih razprav (pogosto se navaja 1755, po nekaterih virov pa 1757). Kot mlad fant se je izkazal za izjemno nadarjenega; prišel je v New York, kjer je študiral na t. i. King's College (današnja Columbia University). Pred revolucijo je delal kot knjigovodja in trgovski uradnik, kar mu je dalo praktično razumevanje trgovine, financ in računovodstva.
Vojna in zgodnja politična kariera
Med ameriško revolucionarno vojno je Hamilton najprej vodil milico, kasneje pa je postal sodelavec in tesni pomočnik generala Georgea Washingtona kot njegov izvršni pomočnik (aide-de-camp). Udeležil se je pomembnih operacij, nastopil je kot pisec poročil in svetovalec ter si pridobil nacionalno prepoznavnost. Po vojni je študiral pravo in začel odvetniško prakso v New Yorku, kmalu pa stopil v politično življenje.
Prispevki k ustavi in Federalistični spisi
Hamilton je sodeloval pri oblikovanju nove države in bil pomemben glas v razpravah o federalizmu. Skupaj z Jamesom Madisonom in Johnom Jayem je napisal Federalistične dokumente — serijo esejev, ki so zagovarjali ratifikacijo Ustave Združenih držav. Ti spisi veljajo za temeljno delo politične teorije v ZDA in še danes služijo kot ključni vir za interpretacijo ustave.
Kot prvi sekretar za finance: sistemi in reforme
Ko je predsednik Washington ustanovil novo vlado, je Hamilton kot prvi sekretar za finance (Treasury Secretary) oblikoval temeljni finančni načrt države. Med njegovimi glavnim pobudami so:
- Report on the Public Credit (1790): predlog za prevzem in refinanciranje državnih ter zveznih dolgov, da država vzpostavi kreditno sposobnost;
- Ustanovitev First Bank of the United States (1791), nacionalne banke, ki je pomagala stabilizirati valuto in olajšala javne finance;
- Uvedba davkov in carin, vključno z eksciznim davkom na žgane pijače (kar je pozneje vodilo do upora whiskyjev v Pensilvaniji), ter zaščitnih carin za podporo domači industriji;
- Report on Manufactures (1791): načrt za spodbujanje industrijskega razvoja in diverzifikacijo gospodarstva;
- Vzpostavitev sistema za obdelavo davkov in državnih prihodkov; Hamilton je prav tako podprl ustanovitev prvih institucij, ki so bile predhodnice današnje davčne uprave in tudi tiste, ki so povezane z varovanjem obale (revenue‑marine), iz česar se je pozneje razvila ameriška Obalna straža.
Politična vloga in nasprotovanja
Hamilton je bil glavni ideolog federalistične stranke, ki je zagovarjala močno centralno vlado, tesne gospodarske vezi z Veliko Britanijo in pro‑poslovne politike. Zaradi tega je pogosto nasprotoval Thomasu Jeffersonu in njegovim republikanskim zaveznikom, ki so podpirali bolj agrarno naravnano, decentralizirano državo in tesnejše vezi s Francijo. Rivalstvo med Hamiltonom in Jeffersonom je zaznamovalo prve politične razprave v ZDA.
Skandali in osebno življenje
Hamilton se je poročil z Elizabeth Schuyler (Eliza), s katero je imel več otrok. V 1790‑ih je bil vpleten v javni skandal (znan kot Reynolds affair), ko je priznal nezvestobo in nekatere finančne nepravilnosti; strmoglavil je njegov javni ugled, vendar je hkrati poskušal zaščititi svoje politične odločitve. Eliza Hamilton je po njegovi smrti dolga leta skrbela za ohranjanje njegovega zapuščinskega dela in dobrodelno delo.
Dvoboj in smrt
Konflikt s politikom Aaronom Burrom je eskaliral do smrtnega dvoboja. 11. julija 1804 sta se Hamilton in Burr sestala pri Weehawkenu v New Jerseyju; Hamilton je bil ranjen in je naslednji dan, 12. julija 1804, umrl zaradi ran. Njegova smrt je šokirala mlado republiko in spremenila politično krajino tistega časa. Hamilton je pokopan v Trinity Churchyard v New Yorku, njegova domovina Hamilton Grange pa je danes muzej in nacionalni spomenik.
Legat in vpliv
Hamilton velja za enega glavnih graditeljev ameriškega finančnega sistema. Njegove reforme so omogočile vzpostavitev državnega kredita, stabilno valuto in institucije, ki so podpirale rast gospodarstva. Njegovi spisi o upravi, ekonomiji in ustavni teoriji ostajajo pomembni v študiju zgodovine ameriške politike.
Njegov portret je viden na desetdolarskem bankovcu, njegova življenjska zgodba pa je znova pridobila širšo pozornost z muziklom "Hamilton" Lin‑Manuela Mirande, ki je predstavil njegovo življenje sodobni publiki in povzročil val zanimanja za njegovo zapuščino.
Zaključek
Alexander Hamilton je bil zapleten in včasih kontroverzen vodja: briljanten finančnik, odločen državnik in plodovit pisec. Njegovi institucionalni prispevki — predvsem vzpostavitev nacionalnega finančnega sistema in trdna podpora močni zvezni oblasti — so ostali temelj ameriške države in gospodarstva.
Zgodnje življenje
Hamilton se ni rodil v Združenih državah Amerike. Prišel je s karibskega otoka Nevis. Njegov oče je bil James Hamilton, mati pa Rachel Fawcett Lavien. Hamiltonova mati je imela otroka iz prejšnjega zakona, ki ga je zapustila, ko se je preselila na Nevis. Takrat je bila še vedno poročena z drugim moškim. To je pomenilo, da je bil Hamilton nezakonski. Na to dejstvo je bil zelo občutljiv. Oče ga je zapustil, ko je bil še otrok. Dve leti po tej tragediji sta Hamilton in njegova mati zbolela. Hamilton je ozdravel, njegova mati pa je žal umrla. Bil je žalosten in se je preselil k bratrancu. Bratranec je storil samomor.
Leta 1772 je Hamilton odšel v New York, da bi nadaljeval izobraževanje. Do leta 1776 je obiskoval Kings College, ki se zdaj imenuje Univerza Columbia.
Kariera
Na začetku ameriške revolucije je bil Hamilton častnik artilerije. Kasneje je bil član osebja Georgea Washingtona. Hamilton je konec osemdesetih let 17. stoletja menil, da so členi konfederacije ustvarili prešibko vlado, da bi lahko dobro delovala, zato je podpiral pripravo novega dokumenta. Bil je delegat ustavne konvencije in podpisnik ustave. Leta 1789 je bil soavtor Federalističnih dokumentov, serije pisem, ki so jih Hamilton, John Jay in James Madison napisali pod imenom "Publius". Hamilton je napisal približno dve tretjini esejev. Objavljeni so bili v časopisih v New Yorku in so podpirali novo ustavo. Ti spisi običajno veljajo za eno najpomembnejših ameriških del o politiki in vladi. Še danes se pogosto berejo.
George Washington, ki je leta 1789 postal predsednik, je Hamiltona izbral za prvega finančnega ministra ZDA. Na tem delovnem mestu je podprl ustanovitev nacionalne banke in izumil način plačila dolga, ki ga je država imela zaradi revolucionarne vojne. Pomagal je ustanoviti Federalistično stranko. John Adams je bil njen član, Washington pa jo je podpiral, čeprav ni bil njen član. Ko je bil minister za finance, je delal kot odvetnik in še naprej vodil Federalistično stranko.
Hamilton je bil zelo proti suženjstvu. Skupaj z Johnom Jayem je bil vodja newyorške družbe za manumission. Društvo si je prizadevalo za odpravo suženjstva v New Yorku in podpiralo manumisijo, pri kateri lastniki sužnjev osvobodijo svoje sužnje. Društvo je doseglo odpravo suženjstva v New Yorku. Hamilton je zelo spoštoval tudi majhno judovsko skupnost v Ameriki in je bil velik zagovornik verske svobode.
Leta 1800 je Hamiltonov politični tekmec Thomas Jefferson premagal federalista Johna Adamsa. Jefferson in Hamilton sta imela zelo različne zamisli o tem, v katero smer naj gre nova država, čeprav sta bila oba pomembna ustanovitelja.
Dvoboj in smrt
Hamilton je bil dolgoletno rival z Jeffersonovim podpredsednikom Aaronom Burrom. To je leta 1804 pripeljalo do dvoboja med Burrom in Hamiltonom, v katerem je Burr Hamiltona ubil. Hamilton je preprečil, da bi bil Burr ponovno imenovan za podpredsednika. Prav tako mu je preprečil, da bi postal guverner New Yorka. Burr se je odzval tako, da je Hamiltona izzval na dvoboj. Dogovorila sta se, da se bosta srečala 11. julija 1804 v Weehawkenu v New Jerseyju. Dvoboj je bil v New Yorku nezakonit, zato sta izbrala Weehawken. Tam je bil tri leta prej v dvoboju ubit tudi Philip Hamilton, sin Alexandra Hamiltona. Noč pred dvobojem je Hamilton napisal oporoko, pisma prijateljem in nazadnje pismo ženi. Ob zori naslednjega jutra sta se srečala v Weehawkenu. Brez kakršne koli razprave sta zavzela svoja stališča. Za takšen dvoboj je bilo nenavadno, da sta streljala v razmaku približno 4-5 sekund. Kdo je streljal prvi, danes ni znano. Burrova krogla je zadela Hamiltona in ga povozila. Burr se je takoj obrnil in odšel. Strela je šla skozi Hamiltonova rebra ter mu poškodovala pljuča in jetra. Hamiltona so odpeljali k prijatelju na Manhattan, kjer so se mu pridružili žena in otroci. Dva duhovnika je prosil, naj mu dasta obhajilo, vendar sta ga zavrnila. Nazadnje mu je zakrament podelil episkopalni škof Benjamin Moore. Hamilton je naslednje jutro umrl.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Alexander Hamilton?
O: Alexander Hamilton je bil državnik, politični teoretik in ekonomist. Bil je eden od ustanovnih očetov Združenih držav Amerike in prvi minister za finance.
V: Kje se je rodil?
O: Rodil se je na otoku Nevis v Karibih.
V: Kaj je počel med ameriško revolucionarno vojno?
O: V tem času je služil v celinski vojski kot tesen pomočnik generala Georgea Washingtona.
V: Kaj je Hamilton pomagal ustanoviti po koncu vojaške službe?
O: Po koncu vojaške službe je ustanovil banko in pomagal vzpostaviti finančni sistem Združenih držav.
V: Katero stranko je Hamilton vodil?
O: Hamilton je vodil federalistično stranko.
V: Kako se je končalo njegovo življenje? O: Njegovo življenje se je končalo, ko je bil leta 1804 ubit v dvoboju s političnim tekmecem Aaronom Burrom.
V: Kako se Hamiltona spominjamo danes?
O: Danes se Hamiltona običajno spominjamo kot enega najpomembnejših zgodnjih voditeljev, njegov portret pa je na ameriškem desetdolarskem bankovcu.
